Z izvedbo hišnih preiskav na petih lokacijah na območju PU Maribor, so bile prejšnji teden izvedene sklepne aktivnosti dlje časa trajajoče kriminalistične preiskave, ki je na Policijski upravi Maribor potekala vse od lanskega septembra. Podrobnosti kriminalistične preiskave, usmerjene v delovanje dobro organizirane hudodelske združbe z območja Maribora in tujine, je na današnji novinarski konferenci predstavil vodja Sektorja kriminalistične policije PU Maribor Stanko Vidovič.
V sklopu preiskave, usmerjene v delovanje dobro organizirane hudodelske združbe z območja Maribora in tujine, so kriminalisti preiskovali sume storitve različnih kaznivih dejanj - ponarejanja denarja, prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države, neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami in nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali eksploziva. Predkazenski postopek je usmerjalo Okrožno državno tožilstvo v Mariboru. Omenjena kazniva dejanja so kriminalisti, v skladu z določili Zakona o kazenskem postopku, preiskovali tako s klasičnimi, kot prikritimi preiskovalnimi ukrepi.
Skupno štirih kaznivih dejanj ponarejanja denarja (po II. in I. odstavku 243. člena Kazenskega zakonika KZ-1), dveh kaznivih dejanj prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države (po 308. čl. Kazenskega zakonika KZ-1), dveh kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi in postopki v športu ter predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog (po 1. odstavku 186. člena Kazenskega zakonika KZ-1) in enega kaznivega dejanja nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali eksploziva (po 307. členu KZ-1), je osumljenih pet oseb. Gre za tri moške in dve ženski, oz. štiri državljane Slovenije in enega državljana Srbije, vse z območja PU Maribor, od katerih jih je bilo pet v policijskem pridržanju. Ena oseba je bila privedena k preiskovalni sodnici Okrožnega sodišča v Mariboru, ki je zoper njega odredila pripor.
V sklopu kriminalistične preiskave smo ugotovili, da je kazniva dejanja ponarejanja denarja (po I. in II. odstavku 243. čl. Kazenskega zakonika KZ-1) v sostorilstvu izvrševalo najmanj pet oseb ter drugi osumljenci iz območja Italije. Slednji so na območju Italije ponaredili bankovce za 20, 50 in 100 evrov, člani hudodelske združbe iz Slovenije pa so jih spravili na območje Slovenije in ostalih držav EU, kjer so jih nato prodajali ostalim za približno tretjino vrednosti pristnega bankovca. Ponarejeni bankovci so bili unovčeni v različnih trgovinah, bencinskih servisih, igralnicah, za nakupe izdelkov preko spleta in podobno. Hudodelska združba je bila pri svojem početju previdna in dobro organizirana. V sklopu preiskave navedenega kaznivega dejanja je bilo kriminalni združbi z območja Slovenije zaseženih 2.833 ponarejenih bankovcev za 50 EUR in 390 ponarejenih bankovcev za 100 EUR, kar znaša skupaj za 180.650 evrov ponarejenih bankovcev. Zaseženi ponaredki so bili izjemno kvalitetni in na prvi pogled niso odstopali od pristnih bankovcev ter so vključevali tudi nekatere zaščitne elemente. V zaključni akciji je bilo sicer zaseženo tudi za 21.800 evrov protipravno pridobljene premoženjske koristi (gotovine), zasežene pri osumljenih.
Na območju EU je bilo unovčenih za 9 milijonov evrov bankovcev, ki so izvirali iz istih serij ponarejenih bankovcev, in ki niso več v obtoku. Tudi na podlagi našega mednarodnega sodelovanja sta bili na območju Italije identificirani dve proizvodnji ponarejenega denarja, od koder so izvirali v Sloveniji zaseženi ponarejeni bankovci. Mariborski kriminalisti z mednarodnim sodelovanjem v tej zvezi še nadaljujemo.
- https://www.europol.europa.eu/media-press/newsroom/news/eur-1-million-in-assets-seized-in-hit-against-id-forgers
- https://www.europol.europa.eu/media-press/newsroom/news/euro-forger-who-produced-eur-11-million-in-fake-bills-arrested-in-italy
Za kaznivo dejanje Ponarejanje denarja po I. in II. odstavku 243. člena Kazenskega zakonika (KZ-1) je predpisano, da se storilec kaznuje z zaporom od enega do deset let.
Trije storilci (od prej omenjenih petih) so osumljeni tudi kaznivega dejanja prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države (po 308. čl. KZ-1). Osumljenci so organizirali in izvrševali nezakonite prevoze tujcev, ki nimajo dovoljenja za vstop, oz. prebivanje v Sloveniji, oz. Evropski uniji. Organizirali in opravljali so prevoze tujcev iz Hrvaške preko Slovenije v Italijo. Navedena dejanja so izvrševali na način, s katerim so tujce izpostavili nevarnosti za njihovo življenje in zdravje. Z zbranimi obvestili, izvajanjem prikritih preiskovalnih ukrepov in obvestil tujih varnostnih organov je bilo ugotovljeno, da so osumljeni skupaj z drugimi za zdaj še neznanimi sostorilci izvršili najmanj 2 tovrstni kaznivi dejanji, in na območje EU prepeljali vsaj 31 ilegalnih prebežnikov. Z navedenim dejanjem so zaslužili okoli 155.000 evrov. V tej zvezi še zbiramo obvestila in bomo o ugotovitvah obvestili Okrožno državno tožilstvo v Mariboru.
Za kaznivo dejanje Prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države po 308. členu Kazenskega zakonika (KZ 1) je predpisano, da se storilec kaznuje z zaporom od treh do petnajstih let.
Dva izmed prej omenjenih storilcev sta osumljena tudi storitve več kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi in postopki v športu ter predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog (po 1. odstavku 186. člena Kazenskega zakonika KZ-1). V sklopu sodelovanja s francoskimi varnostnimi organi je bilo na območju Francije zaseženih več kot 32 kg prepovedane droge konoplje in 260 gramov konopljine smole. Zgolj s preprodajo prepovedane droge konoplje, ki so jo skušali prepeljati iz Španije do Slovenije, bi si lahko osumljeni pridobili premoženjsko korist v višini med 115.000 in 164.300 evrov. Tudi v tej zvezi mariborski kriminalisti nadaljujemo z zbiranjem obvestil in bomo o ugotovitvah seznanili pristojno tožilstvo.
Za kaznivo dejanje Neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi in postopki v športu ter predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog po 186. členu Kazenskega zakonika (KZ-1) je predpisano, da se storilec kaznuje z zaporom od enega do deset let.
Ena oseba je osumljena tudi kaznivega dejanja nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali eksploziva (po 307. členu Kazenskega zakonika KZ-1), ki je v prodajo ponujala različno orožje, ki je bilo dobavljeno z območja Italije in Kosova, in sicer pištole znamke Beretta in Zastava.
Za kaznivo dejanje Nedovoljena proizvodnja in promet orožja ali eksploziva po 307. členu Kazenskega zakonika (KZ-1) je predpisano, da se storilec kaznuje z zaporom od šest mesecev do pet let.
Kako prepoznati ponarejen denar?
- V večini primerov zadošča, da bankovec pogledate, otipate in obrnete proti viru svetlobe, saj so ponaredki zaščitnih elementov tako opaznejši.
- Ponarejene bankovce lahko prepoznate tudi na otip, po reliefu, saj ga ponaredki velikokrat nimajo.
- Pri pregledu pristnega bankovca proti svetlobi sta vidna portretni vodni znak in varnostna nit, pri večjih vrednostih še portretno okence.
- Pri nagibanju bankovca naprej in nazaj pa se na srebrnem traku opazi portret Evrope v prosojnem okencu, na zeleni številki pa svetlobni val, ki se premika navzgor in navzdol po številki.
Kaj storiti, če prejmete ponarejen bankovec?
Policisti vam svetujemo:
- če se vam zdijo bankovci sumljivi, o tem takoj obvestite policijo, in sicer pokličite najbližjo policijsko postajo ali telefonsko številko 113;
- če sumite, da je bankovec, ki ga imate oziroma ste ga prejeli, ponarejen, si poskušajte zapomniti čim več informacij, predvsem pa kdaj, kje in od koga ste bankovec prejeli.
Te informacije so lahko namreč v nadaljevanju zelo koristne pri ugotavljanju storilcev kaznivega dejanja ponarejanja denarja po 243. členu Kazenskega zakonika oziroma drugih uradno pregonljivih kaznivih dejanj.
Anita Kovačič
predstavnica za odnose z javnostmi
Policijska uprava Maribor