Skoraj vsak v življenju kaj podeduje ali kaj dobi kot darilo.
Seveda pa se tu takoj pojavi vprašanje, koliko nas to "stane", oz. kakšen davek moramo plačati. Odgovor je preprost. Odvisno od koga smo darilo oz. dediščino prejeli.
V naslednjem članku si bomo pogledali kakšen je davek na dediščine in darila in kdo in kdaj je plačila tega davka opravičen in mu ga ni potrebno plačati.
Davek na dediščine in darila
Višino davka na dediščine in darila ureja zakon Zakon o davku na dediščine in darila (ZDDD).
Predmet obdavčitve po tem zakonu je premoženje, ki ga fizična oseba prejme kot dediščino ali darilo in se ne šteje za dohodek po zakonu, ki ureja dohodnino oz. za dohodek po zakonu, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb (če je dedič pravna oseba).
Kot premoženje se štejejo:
- nepremičnine,
- premičnine,
- premoženjske in druge stvarne pravice.
Med premičnine se štejejo tudi vrednostni papirji in denar. Kot darilo se šteje tudi volilo. Če darilo ali dediščina zajema le premičnine, ni predmet obdavčitve, če je skupna vrednost premičnin nižja od 5.000 eurov.
Če oseba v obdobju dvanajstih mesecev od istega darovalca prejme več daril, se za ugotavljanje davčne osnove vrednosti prejetih daril seštevajo. Rok dvanajstih mesecev začne teči z dnem sprejema prvega darila.
e-obrazec: Darilna pogodba za nepremičnino
e-obrazec: Darilna pogodba za premičnine
e-obrazec: Darilna pogodba za motorno vozilo (avtomobil, motor, traktor,...)
Kdo je zavezanec za plačilo davka?
Zavezanec za plačilo davka na dediščine in darila je oseba, ki prejme premoženje na podlagi dedovanja ali darovanja oz. oseba, ki prejme premoženje na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju oziroma na podlagi darilne pogodbe za primer smrti.
Kakšna je višina davka?
Višina davka je določena v lestvici, ki je navedena v 8. členu Zakona o davku na dediščine in darila.
Kdo spada v kateri dedni red, prikazuje naslednja shema: Dedni redi po ZDDD
Kdo je opravičen plačila davka?
Davka na dediščine in darila ni potrebno plačati dedičem 1. dednega reda oz. osebam, ki so izenačene z dedičem prvega dednega reda. To so zet, snaha, pastorek in dedič ali obdarjenec, ki je živel z zapustnikom ali darovalcem v registrirani istospolni partnerski skupnosti.
2. dedni red - dedovanje partnerja
V primeru, da umrli ni imel otrok, ampak samo partnerja, se dedovanje prenese v drugi dedni red. V tem dednem redu partner podeduje polovico, drugo polovico pa si rezdelita starša umrlega.
Več o tem si lahko preberete tu: Kako poteka dedovanje, če ni oporoke?
Vendar pa je partner kot dedič 1. dednega reda tudi v tem primeru opravičen plačila davka, čeprav je bil upoštevan kot dedič drugega dednega reda.
Kakšen je davek za vnuke?
Vnuk se prav tako uvršča med dediče prvega dednega reda in je tako plačila davka na dediščine in darila opravičen.