V zadnjem času je prišlo do precejšnjih ugibanj, kdaj in kako lahko država oz. občina zahteva vračilo socialne pomoči ali denimo varstvenega dodatka.
Zato si bomo v naslednjem članku pogledali, kdaj je potrebno dejansko vrniti socialno pomoč, kdaj je ni potrebno in kako je to urejeno v primeru dedovanja.
Vračilo neupravičeno prejete socialne pomoči
Zakon o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre) vračilo neupravičeno prejete pomoči ureja v svojem 48. členu.
Socialna pomoč, se vrne le, če je ugotovljeno, da je bil prejeta neupravičeno. Bodisi da je prejemnik zamolčal podatek, ki bi vplival na njeno prejemanje, bodisi ni sporočil sprememb, ki bi to spremenile.
V tem primeru je potrebno vrniti neupravičeno prejeto pomoč in to v roku 30. dni po dokončnosti odločbe o vračilu. Če pomoč ni vrnjena v roku 30. dni, se prejemniku dodatno zaračunajo tudi zakonske zamudne obresti.
Prejemnik, ki je neupravičeno prejel socialno pomoč in CSD, pa se lahko posebej dogovorita tako o načinu, kot tudi času vračila. Lahko se dogovorita tudi za odlog vračila, vendar za obdobje največ 3. let.
Poleg tega lahko prejemnik v primeru, da bi ga vračilo materialno zelo ogrozilo, na CSD-ju odda vlogo za odpis, ali delni odpis zahtevanega vračila.
Vračilo izredne socialne pomoči
Po prejetju izredne socialne pomoči je potrebno v roku 45 dni, predložiti dokazilo o tem, kako je bila le-ta porabljena. Če vlogo za novo socialno pomoč vložite pred rokom 30. dni, pa je potrebno dokazilo dostaviti vsaj do vložitve te nove vloge.
Če tega ne storite, za 14 mesecev izgubite možnost do izredne socialne pomoči.
Če prejete izredne pomoči ne porabite v celoti za namen, za katerega je bila dodeljena, morate ostanek sredstev vrniti v roku 15 dni po porabi pomoči.
Vračilo socialne pomoči in varstvenega dodatka s strani dedičev ob dedovanju
Če je umrli imel premoženje, lahko država ali občina, ki je umrlemu plačevala socialno pomoč oz. varstveni dodatek, zahteva zmanjšanje dedne mase za višino te pomoči. Tu se smatra, da je prejeta pomoč pomagala ohraniti vrednost premoženja umrlega (dedne mase) in je zato država oz. občina upravičena do dela dediščine.
Podlaga za to je 128. člen Zakona o dedovanju.
To pomeni, da se celotna dedna masa zmanjša za vsoto prejete pomoči. Ostanek pa se razdeli med dediče. Dediči lahko dedujejo tudi celotno premoženje, če to prejeto pomoč vrnejo sami.
V posameznih primerih, ko bi takšno vračilo materialno ogrozilo dediče, lahko le-ti od pristojnega CSD-ja zahtevajo oprostitev tega vračila.
Prejemnik lahko sam vrne sredstva že za časa svojega življenja
Da bi se temu izognili, lahko prejemnik ta sredstva vrne že sam (če seveda to želi storiti). Če denimo najde službo, podeduje premoženje, itd.
To stori tako, da na pristojno Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, naslovi zahtevo za vračilo teh sredstev.
e-obrazec: Predlog prejemnika socialne pomoči za vračilo sredstev prejetih po predpisih o socialni varnosti
V tem primeru bo ministrstvo sporočilo točen znesek, ki ga je potrebno vrniti, ter navodila kako to storiti. Po opravljenem vračilu, prejemnik dobi tudi potrdilo, da so sredstva vrnjena.