Ko gre podjetje v stečaj imajo upniki, ki jim podjetje dolguje 3 mesece časa, da prijavijo svoje terjatve v stečajno maso.
Naslednji članek opisuje katere terjatve poznamo, kakšna je razlika med njimi in kakšen je postopek v katerem upniki prijavijo svoje terjatve v stečajno maso.
Navadne terjatve
Navadne terjatve so običajno v postopku stečaja najbolj pogoste. Običajno gre tu za neplačane račune, ki jih je stečajni dolžnik prejel, a nam jih ni plačal.
Ko podjetje objavi stečaj imamo navadni upniki 3 mesece časa, da prijavimo svoje terjatve v stečajno maso. Če tega ne storimo, naša terjatev propade.
Če smo zoper upnika že pred začetkom stečaja vložili izvršbo in še ni končana, se z začetkom stečaja le-ta prekine. Tako je prijava v stečajno maso edina možnost, ki nam ostane.
e-obrazec: Prijava terjatev v stečajnem postopku
e-obrazec: Prijava terjatev v osebnem stečaju
Prednostne terjatve
Prednostne terjatve so terjatve, ki so iz stečajne mase poplačane pred ostalimi terjatvami. Če prijavljate prednostne terjatve, tudi za njih velja 3 mesečni rok za prijavo.
Prednostne terjatve so:
- plača ali nadomestilo plače za zadnje tri mesece pred začetkom stečajnega postopka,
- odškodnina za poškodbe, ki so povezane z delom pri dolžniku, in poklicne bolezni,
- neizplačana odpravnina za prenehanje delovnega razmerja pred začetkom stečaja,
- plača ali nadomestilo plače delavcu, katerega delo je zaradi začetka stečajnega postopka postalo nepotrebno, za obdobje od začetka stečajnega postopka do poteka odpovednega roka, ter odpravnino,
- davki in prispevki, za zadnje leto dni pred stečajem.
V osebnem stečaju pa med prednostne terjatve spadajo tudi terjatve do stečajnega dolžnika na podlagi zakonite preživnine, odškodnine za škodo, nastalo zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti ali zmanjšanja ali izgube delovne zmožnosti ter odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal.
Morebitni odpust obveznosti pri osebnem stečaju na prednostne terjatve ne učinkuje.
e-obrazec: Prijava prednostnih terjatev v stečajnem postopku
Izločitvene pravice
Prijava izločitvene pravice pride v poštev, ko se naše premoženje znajde v stečajni masi stečajnega dolžnika.
Primer: Od podjetja, ki je v stečaju (gradbeno podjetje) smo kupili stanovanje. Ker še nismo uredili vpisa v zemljiški knjigi, je to podjetje še vedno v zemljiški knjigi vpisano kot lastnik našega stanovanja. Zato se lahko zgodi, da naše stanovanje postane del stečajne mase tega gradbenega podjetja.
Če sumimo, da je temu tako, je pametno preveriti, kdo je kot lastnik vpisan v zemljiški knjigi. Kako to preverimo opisuje članek: Kje dobiti izpisek iz zemljiške knjige (zemljiškoknjižni izpisek?
Če je v zemljiškoknjižnem izpisku navedeno, da je podjetje še vedno lastnik nepremičnine, je potrebno sodišču ki vodi stečajni postopek, poslati prijavo izločitvenih pravic v stečajnem postopku. Seveda skupaj z vsemi dokazi (darilna, prodajna pogodba,...), s katerimi sodišču dokazujemo, da smo dejanski lastniki nepremičnine.
Če tega ne storimo, se bo naša nepremičnina skoraj zagotovo znašla v stečajni masi tega podjetja.
e-obrazec: Prijava izločitvenih pravic v stečajnem postopku
Terjatve iz prisilne poravnave
Marsikatero podjetje poskuša pred stečajem rešiti poslovanje v prisilni poravnavi. Če ta ni uspešna, običajno sledi stečaj.
Če smo kot upnik terjatve že prijavili v postopku prisilne poravnave, jih sedaj ni potrebno vnovično prijavljati. Drugače je, če terjatev v prisilni poravnavi nismo prijavili. V tem primeru je potrebna prijava v stečajnem postopku.
e-obrazec: Prijava terjatev v stečajnem postopku
Vir: Katere terjatve poznamo, kakšne so razlike med njimi in kako jih prijaviti v stečajno maso?