Dva ustvarjalca, partnerja, sopotnika na življenjski poti, sta združila moči v skupnem duetu.
(Foto: Klemen Ceglar)
Jernej:
Že od samega začetka naju povezuje glasba. Zelo sem bil navdušen nad idejo, da skupaj posnameva duet ter ga dodava v nabor skladb na Neishini zadnji plošči Dvigam jadra. Bilo je samo vprašanje časa, kdaj se bodo najine umetniške silnice prepletle in ustvarile tako čudovito balado.
Neisha:
Zanimivo pri tej pesmi je npr. to, da sem imela refren skompletiran že kako leto in pol preden so pricurljale ostale kitice. Tudi glasbo sem že vso prej imela do zadnje note postavljeno. A kitice nikakor niso hotele iz mene ven. Iskala sem najboljšo možno partijo – glas nekoga, ki bi se z mano tesno prepletel in s pravim emocionalnim nabojem "zagrizel" v interpretacijo tele pesmi, ki nikakor ni mimobežna decembrska melodija. Staknili smo glave skupaj z Markom Margonom in Jernejem Dirnbekom, sestavili puzle v celoto, spolirali vse kamenčke v mozaiku in se oddahnili in rekli bobu bob. Res, ena tistih pesmi je to, ki ima včasih več mesečne "porodne krče". Ene kar padejo iz mene, a druge se vlečejo in si jemljejo čas. Ampak nič ne de, vse ob svojem času.
To je tudi Neishin zadnji uradni single s plošče Dvigam jadra. Neisha v prihajajočem letu obrača nov list, obeležila bo namreč 20.obletnico izida prve plošče in se bo po kratkem predahu začela pridno pripravljati tudi na jesenski sklop koncertov, začenši s Kinom Šiška v oktobru, ter na pošiljko sveže glasbe.
