Kitica pesmi Srečanje:

Kje si? Ne, to nisi ti,
ti si se skrila vame,
tu te smrti ne zajame,
tu so še tvoje oči. 

Matej Bor

Vemo, da se pisateljica Kosmač rada udeležuje kulturnih dogodkov. Vprašali smo jo, če je bila v preteklih mesecih na kakšni kulturni prireditvi?

Nina je povedala:

Kako primerno vprašanje! Ravno včeraj sem bila v knjižnici v Radovljici, kjer sta potekala kar dva dogodka namenjena pisatelju in prevajalcu Mateju Boru – ob sto-deseti obletnici njegovega rojstva in trideseti smrti. Borova hči Manca je knjižnici v Radovljici podarila veliko osebnih predmetov in rokopisov avtorja že leta 2011. Urejanje in klasificiranje gradiva je bilo naporno delo, ki se ga je lotil knjižničar mag. Jure Sinobad. Včeraj pa je bila predstavljena knjiga Sionobada – po letih raziskovalnega dela – Zapuščina Mateja Bora. Po predstavitvi knjige je sledila svečana otvoritev sobe imenovane po dramaturgu, pesniku, pisatelju in prevajalcu. Dogodek mi je bil zelo všeč, kajti verjamem, da je pomembno skrbeti za slovensko literarno kulturno dediščino.

Večina se spomni hudomušnega filma "Vesna" posnetega po Borovem scenariju. Mateju Boru je Partizanska založba izdala prvo pesniško zbirko Previharimo viharje. Gospod Sinobad trdi, da je Bora oviral status partizana pri prepoznavnosti Bora kot umetnika. Sama menim ravno nasprotno in sicer, da mu je ta položaj omogočil svobodo umetniškega ustvarjanja pri mestu profesorja, Sazu. PENU itn. Strinjam pa se s strokovnjaki, da je zadnja Borova pesniška zbirka "Šel je popotnik skozi atomski vek" njegova najboljša mojstrska stvaritev. Žal se ponovno ne morem strinjati z Sionobadom, ki vidi v zbirki preroške besede jedrskih katastrof in okoljevarstvenih sodobnih problemov.

Potujte z nami in Kosmačevo skozi atomski vek glasbe Radia Tomi in zabavajmo se skupaj. Saj je vendar sobota!