Pisateljico, pesnico in predavateljico o književnosti Nino Kosmač smo povprašali o njenem literarnem predavanju, ki je potekalo prejšnji teden.
Kosmačeva nam je zaupala:
V času, ko se mlajše generacije vse bolj poglabljajo v zunanji videz, lovijo všečke na družbenih omrežjih in jih svetovna politična resničnost zanima manj kot lanski sneg, sem z veseljem vzela v roke knjigo Skušnjave legendarnega urednika, poročevalca, zunanjepolitičnega dopisnika in dolgoletnega sodelavca RTV ter časopisa Delo, Toneta Hočevarja. Knjiga je obsežna, a hkrati izjemno berljiva, polna živih zgodovinskih anekdot, ki bralca vodijo po skritih hodnikih preteklosti. Skušnjave nas vodijo v zakulisje zgodovinskih dogajanj, polnih skušnjav, kjer se resnice in polresnice prepletajo. Novinar je tu opazovalec in raziskovalec, nekdo, ki sluti, da se bistvo navadno skriva pod vrhom ledenika.
Avtor je svoj novinarski poklic opravljal z natančnostjo, neomajno radovednostjo in – kar je najvažnejše – s srcem, v časih, ko novinarstvo še ni bilo razvrednoteno, kot ga pogosto doživljamo danes. Skupaj z udeleženci literarnega krožka smo med branjem Hočevarjevih Skušnjav potovali v Mehiko, na Kubo, v Italijo, Nikaragvo, Gvatemalo, Mozambik, Peru in Berlin.
Na svoji poti je Hočevar srečeval osebnosti, ki so s svojo karizmo in protislovji zaznamovale dvajseto stoletje: La Pasionarijo, nekdanjega španskega socialističnega premierja Felipeja Gonzáleza, polemičnega italijanskega predsednika Giulija Andreottija ter tudi čolnarja Ernesta Hemingwaya, ki mu je služil kot navdih pri nastajanju Starca in morja.
Med vsemi epizodami me je še posebej očarala pripoved o genialnem nobelovcu, avtorju romana Sto let samote, Gabrielu Garcíi Márquezu, ki je bil sam dolgo novinar in je poudarjal, da je pisanje romanov v bistvu le podaljšek pisanja novinarskih člankov. Po Hočevarjevih zapisih naj bi García Márquez celo naštudiral navidezno sporen odnos z že pokojnim igralcem Anthonyjem Quinnom pred televizijskimi kamerami zgolj zato, da bi pridobil producenta za filmsko ali televizijsko priredbo svoje knjižne mojstrovine Sto let samote.
Predavanje sem sklenila z romanom Sto let samote, ki nas popelje v čarobni svet magičnega realizma, izpod peresa večnega kolumbijskega mojstra Gabriela Garcíe Márqueza. V tem svetu se resničnost in domišljija prepletata, polresnice dobivajo svoje srce, resnica pa svojo poetično senco.
Radio Tomi vse poslušalce vabi, da ob naši glasbi odpotujejo v čarobni domišljijski svet – vsaj za kratek čas.
