Včeraj je pisateljica Nina Kosmač na svojem predavanju občinstvu približala izjemne svetove izbranih leposlovnih del. Poklicali smo jo po telefonu, da bi izvedeli več o tem, kako je potekalo srečanje.
Kosmačeva je za naš medij povedala:
Predavanje smo, kot je že v navadi, pričeli na filozofski način. Brali smo osebnoizpovedno filozofsko delo avtorice Sarah Kofman, ki je skušala tragedijo koncentracijskega taborišča – v katerem je umrl njen oče – opisati na čim bolj objektiven, nečustven in nepristranski način. Velike tragedije namreč ne potrebujejo velikih besed. Kofmanova je bila mojstrica opisovanja travm; v določenih primerih je tragedijo nemogoče opisati bolj podrobno, kot to stori že sam naslov knjige Zadušene besede. Francoska lepopiska je pred tem analizirala in kritično secirala lastne vzornike, predvsem Nietzscheja in Freuda, preden je napisala to pretresljivo delo. Bolj kot pisanje samo jo je zanimalo ozadje le-tega. Prepričana sem, da je bolje kot mnogi psihoanalitiki razumela otopelost duha, ki jo lahko povzroči individualna ali kolektivna travma.
Predavanje pa smo zaključili z izjemno zanimivim znanstvenofantastičnim zgodovinskim romanom avtorice Diane Gabaldon, ki je s svojo sago Tujka (Outlander) ustvarila enega največjih literarnih in televizijskih fenomenov.
Udeleženke in udeležence krožka sem ob tem vprašala, kako bi se počutili, če bi med medenimi tedni leta 1945 padli skozi razpoko v starodavnem kamnitem krogu in se prebudili v divji, nemirni Škotski leta 1743 – kajti ravno to se je zgodilo glavni junakinji romana Tujka.
Ostanite z nami, prisluhnite glasbi, ki jo predvajamo na Radiu Tomi, in skupaj bomo odpotovali v preteklost, predvsem v zlata 80-ta leta! Ja, nekoč je bila glasba ....
