radio tomi predvajalnik

Pišite nam: email21
stanje na cestah

Gradnja okolju prijazne polnilne postaje za stisnjen zemeljski plin poteka po načrtu

Gradnja polnilne postaje za stisnjen zemeljski plin, ki bo namenjena novim avtobusom javnega potniškega prometa in ostalim vozilom na to vrsto pogona (za pravne in fizične osebe), poteka po načrtu. Gradbena in strojno montažna dela so v polnem zamahu. Izvajalci del so pred kratkim položili komunalne vode in postavili nadstrešnico, zato si je ob pogledu na gradbišče že mogoče ustvariti vtis, kako bo nova polnilna postaja v Trnovljah izgledala.

polnilna postaja plin celje 

(Foto: MOC)

Zaradi gradnje polnilne postaje je bilo potrebno prestaviti obstoječi vodovod, za kar je poskrbelo javno podjetje VO-KA, d. o. o. Investitor, družba Plinovodi, d. o. o., Ljubljana, bo začel z izgradnjo priključnega plinovoda in merilne postaje za zemeljski plin, tako da lahko zaključek del in tehnični pregled pričakujemo v drugi polovici decembra. Pred nekaj dnevi smo že prevzeli vseh deset novih avtobusov na stisnjen zemeljski plin, ki bodo v začetku januarja prihodnje leto po zelo ugodnih cenah začeli voziti na petih letih linijah in bodo center mesta povezovali z večjimi stanovanjskimi naselji.

Kot je že znano, je Mestna občina Celje kot investitorica za izvedbo projekta izgradnje polnilne postaje za stisnjen zemeljski plin pooblastila javno podjetje Energetika Celje, d. o. o. Investitor priključnega plinovoda za polnilno postajo je družba Plinovodi, d. o. o., Ljubljana, strokovni nadzor med gradnjo pa izvaja celjsko podjetje IBJ-Inženirski biro Januš, d. o. o. Pogodbena vrednost za izvedbo del znaša 795.093,13 evra brez DDV. Trenutno imamo v Sloveniji štiri javne polnilnice in sicer dve v Ljubljani, eno v Mariboru in eno na Jesenicah.

Varno in okolju prijazno
Stisnjen zemeljski plin (compressed natural gas, skrajšano CNG) je tehnološko obdelan plin, ki je stisnjen na približno 200 barov in zato zavzame malo prostora. Vozila, ki jih poganja zemeljski plin, so varna in okolju prijazna. Njihovi motorji delujejo tiho, imajo dolgo življenjsko dobo in okolja skorajda ne obremenjujejo s trdnimi delci PM10. Emisije teh očem nevidnih delcev so zanemarljivo majhne, kar je za naše mesto zelo pomembno. Spomnimo naj, da si v Mestni občini Celje s številnimi ukrepi na različnih področjih prizadevamo, da bi rešili ali vsaj omili ta kompleksen okoljski problem. Koncentracije delcev PM10 se na letni ravni sicer zmanjšujejo in ne presegajo dovoljene letne vrednosti, drugače pa je v zimskih mesecih, ko prihaja do preseganja dovoljenega števila dnevnih prekoračitev. Virov emisij prahu, v katerem so trdni delci PM10, je več, med najpomembnejša pa sodijo kurišča, promet in industrija. Svoje prispeva tudi neugodna kotlinska lega mesta s temperaturnimi inverzijami in dnevi brez vetra, kar dodatno povzroča kopičenje delcev v zraku.

Leta 2013 je vlada ob soglasju Mestnega sveta Mestne občine Celje sprejela Odlok o načrtu za kakovost zraka za Mestno občino Celje. Sestavni del odloka je program ukrepov, ki je razdeljen na dva pomembnejša sklopa. Prvi sklop se nanaša na ukrepe na področju ogrevanja, učinkovite rabe energije in uvajanje obnovljivih virov energije v gospodinjstvih. Da bi zmanjšali emisije delcev PM10 od leta 2014 namenjamo nepovratne subvencije za večjo izkoriščenost distribucijskih sistemov za plin in toploto ter učinkovitejšo rabo energije. Sredstva so namenjana tako za naložbe na področju zemeljskega plina kot daljinskega ogrevanja. Odziv med občani je izjemno dober. V obdobju od leta 2014 do lani znaša skupna vrednost izplačanih nepovratnih finančnih spodbud skoraj 246.000 evrov.

Drugi sklop ukrepov, ki so sestavni del prej omenjenega odloka, je povezan s področjem prometa in trajnostne mobilnosti. Gre za uvajanje javnega potniškega prometa, vzpostavljanje električnih polnilnic, načrtovanje izgradnje kolesarskih poti, javno izposojo koles in med drugim seveda tudi za energetsko sanacijo javnih objektov.

V Celju v zadnjih letih izboljšali kakovost zraka
V Celju smo bistveno zmanjšali onesnaženost zraka z žveplovim dioksidom, saj so koncentracije tega onesnaževala v zraku tudi v zimskem obdobju pod mejno vrednostjo.

Pred leti so bili mala kurišča na premog, les in naftni derivati pomembni viri onesnaženosti zraka, s širjenem plinovodnega in toplovodnega omrežja pa se je kakovost zraka v našem mestu bistveno izboljšala. Leta 1994 je bilo samo 500 odjemalcev zemeljskega plina, povprečne letne koncentracije žveplovega dioksida (SO2) so znašale 54 mikrogramov/m3 in so močno presegale mejno vrednost, ki znaša 20 mikrogramov/m3. Danes je odjemalcev zemeljskega plina več kot 8500, povprečne letne koncentracije pa v zadnjih letih znašajo samo 6 mikrogramov/m3.

QR Code

Oblačno

0°C

Celje

Oblačno

Vlažnost: 76%

Veter: 6.44 km/h

  • 12 Dec 2018

    Delno oblačno 5°C -2°C

  • 13 Dec 2018

    Pretežno oblačno 0°C -2°C

Zadnje novice

Vročih 5

bizjakbiz nl

Po Sloveniji

Sodelujemo z ...