radio tomi predvajalnik

Avto-moto zveza Slovenije je v sodelovanju s partnerskimi avtomobilskimi klubi izvedla preskusni čelni trk avtodoma in osebnega avtomobila. Ta je pokazal, da je lahko hiša na kolesih med vožnjo ob nepravilni uporabi zelo ranljiva in nevarna. Energija silovitega čelnega trčenja pri hitrosti 56 km/h je bila prevelik zalogaj za zmečkljive cone v karoserijah obeh vozil. Sile trka so pri obeh vozilih prodrle v potniški kabini in bi povzročile poškodbe potnikov. Pri bivalni opremi avtodoma se je kot najšibkejši člen izkazala lesena konstrukcija sedežne skupine za prevoz potnikov. Zaradi zrušitve nosilne konstrukcije sedala sta obe lutki po nesreči obstali pod drugačnim kotom. Obe lutki sta pri odboju zgrešili naslonjali za glavo in udarili v kovinski okvir. To predstavlja veliko tveganje za hude poškodbe glave. Pri odraslem potniku je prišlo tudi do nevarne potopitve telesa in celo do potencialnega tveganja, da bi se varnostni pas zarezal v predel trebuha in povzročil hude poškodbe z močno krvavitvijo. Za varno vožnjo je torej nujno zavedanje, da avtodom – kljub svoji bivalni nadgradnji –, ni nepremičnina, zato je treba pred vsako potjo pametno in preudarno založiti bivalni del s hrano in tovorom.

Bivalni kombiji oziroma avtodomi, v katerih je bivalna nadgradnja vgrajena znotraj tovornega prostora lahkega dostavnika s skupno maso do 3500 kg, so v zadnjih letih doživeli razcvet in spadajo med najbolj priljubljena počitniška vozila v Evropi. Kot navajajo pri novomeški Adrii Mobil, enem vodilnih evropskih proizvajalcev avtodomov in počitniških prikolic, je svetovni turizem v preteklem letu zaradi epidemije covida-19 sicer doživel velik upad, a panoga karavaninga se je temu uspešno izognila – kljub večtedenskemu zaprtju večine prodajnih mest je evropski trg počitniških vozil dokaj hitro oživel. Naklonjenost preživljanju počitnic z avtodomom je pokazala tudi lanska AMZS spletna anketa Počitniška mobilnost Slovencev po epidemiji novega koronavirusa. Glede na njene rezultate Slovenci na počitnice še vedno najraje potujemo z avtom (ta se je sicer že spomladi ob prvi zaustavitvi javnega življenja izkazal za najpomembnejše sredstvo mobilnosti) – z njim se je lani na poletne počitnice odpravilo skoraj 85 odstotkov sodelujočih. A že na drugem mestu je z devetimi odstotki avtodom – še en zmagovalec lanskih potovalnih in počitniških razmer. Glede na najrazličnejše omejitve in tveganja, ki jih prinaša aktualna zdravstvena situacija, je mogoče pričakovati, da se bo priljubljenost avtodomov še povečevala. Zato je vsekakor na mestu vprašanje, kako varni so v prometni nesreči. Kaj se ob trku dogaja z vgrajenim pohištvom, kuhinjsko opremo, predali s posodo in drugim tovorom, ki se v hiši na kolesih vozi v istem prostoru kot potniki?

Z AMZS preskusnim trkom smo želeli dobiti odgovor, kakšne so posledice prometne nesreče, če je avtodom obtežen v skladu s predpisano nosilnostjo, vsi potniki pa sedijo ustrezno pripeti na mestih, opremljenih z varnostnim pasom. Bivalni kombi smo izbrali zato, ker so v zadnjih letih na evropski cestah prav ti avtodomi najbolj priljubljeni – njihov tržni delež se iz leta v leto povečuje, zanje pa se odločajo predvsem starejši pari in mlade družine, ki jih pogosto uporabljajo celo za vsakdanjo mobilnost. Izbrali smo dimenzijsko najbolj zastopano različico takega avtodoma, katerega bivalna nadgradnja je narejena v karoseriji Fiatovega ducata. Na šestih metrih dolžine in dveh metrih širine je testni avtodom ponujal štiri sedeže, štiri ležišča in okoli 600 kilogramov nosilnosti za tovor,

zasnovo preskusnega trka predstavi Jure Gregorčič, novinar AMZS Motorevije, in pojasni, da je bil za preskus izbran scenarij čelnega trka avtodoma z osebnim avtomobilom na cesti zunaj naselja:

Čeprav tovrstne nesreče ne sodijo med najbolj pogoste, smo se za ta scenarij odločili, ker predstavlja največje tveganje za poškodbe potnikov v obeh vozilih. V avtodom smo poleg testne lutke voznika namestili še tri lutke potnikov: odraslega potnika na sovoznikovem sedežu, še enega odraslega potnika in otroški sedež, v katerem je bila lutka triletnega otroka, pa smo namestili v jedilnico, ki je opremljena s sedežema z varnostnima pasovoma. Pred obema potnikoma v bivalnem delu avtomobila smo v skladu z navodili izdelovalca odstranili zložljivo jedilno mizo. V karavansko različico avtomobila citroen C5 smo namestili le lutko voznika.

Nevarnost resnih poškodb: sile trka prodrle do potnikov v obeh vozilih
Energija silovitega čelnega trčenja je bila prevelik zalogaj za zmečkljive cone v karoserijah obeh vozil, pri čemer je treba izpostaviti, da je bila hitrost ob opisanem preskusnem trku 8 km/h nižja od hitrosti na preskusnih trkih konzorcija Euro NCAP (64 km/h).

Prednji del avtodoma ni optimalno zasnovan za učinkovito odvajanje oziroma razpršitev energije naleta. 3,5 tone težak avtodom, ki je skoraj dvakrat težji od avtomobila, je povzročil zelo veliko obremenitev na prednjem delu citroena C5. Sile trka so pri obeh vozilih prodrle v potniški kabini in bi povzročile poškodbe potnikov,

pove Gregorčič in pojasni, da je trk avtodomu in avtomobilu sklop nožnih stopalk potisnil daleč v kabino in povzročil veliko tveganje za hude poškodbe spodnjih okončin obeh voznikov.

Kako hude deformacije obeh karoserij je povzročil nalet, zgovorno kaže dejstvo, da po nesreči brez zmogljive opreme za tehnično reševanje ni bilo mogoče odpreti voznikovih vrat ne v avtodomu in ne v avtu. Tudi velikih drsnih bočnih vrat na desni strani avtodoma ni bilo mogoče več odpreti na roke. Reševalci bi zato v notranjost avtodoma najhitreje vstopili skozi dvokrilna prtljažna vrata.

Ker je silovit udarec povzročil zlom in sesedanje podnožja sedežne skupine v bivalnem delu avtodoma, bi tudi potnika zadaj utrpela hude poškodbe glave in trupa. Glava odraslega potnika je najprej zanihala daleč naprej proti naslonu voznikovega sedeža. Obstajala je velika nevarnost udarca v sedež. Pri odboju je zaradi polomljene sedežne strukture bivalne klopi glava odraslega potnika zgrešila naslon in udarila v kovinski okvir naslona.

Prav konstrukcija sedežne skupine v bivalnem delu je šibka točka varnosti bivalne nadgradnje, saj ne zagotavlja enake opore kot avtomobilski sedež. Kompromis med bivalnim udobjem in potovalnim zahtevami je najbolj krhek z vidika varnosti. Pri večini bivalnih kombijev sicer proti doplačilu ponujajo tudi sidrišča isofix za pritrjevanje otroških varnostnih sedežev, a kljub temu premično oblazinjenje in lesen okvir podnožja klopi ne zmorejo strukturnih obremenitev, ki jih prenese avtomobilska zadnja klop,

pojasni Gregorčič. Nekateri avtomobilski izdelovalci, kot so Volkswagen, Ford, Renault in Mercedes, ki ponujajo tovarniško zasnovane izvedbe lahkih bivalnih kombijev, so tukaj v prednosti, saj za prevoz potnikov v bivalnem delu vgradijo svoje avtomobilske sedeže, a ti največkrat ne omogočajo dodatnih prilagoditev sedežne skupine (izdelava ležišča) med bivalnim in voznim tlorisom.

Bivalna nadgradnja je razmeroma dobro vzdržala obremenitve ob trku. Obe dvojni postelji – zadaj in v povišani podstrehi –, kopalnica, prečno nameščena boksa pod zadnjo posteljo in pritrjen tovor v prtljažniku niso predstavljali nobene nevarnosti za potnike v avtodomu. Zgledno je svojo nalogo opravil tudi varnostni sistem plinske napeljave za kuhanje in ogrevanje, saj je ob trku varnostni ventil prekinil oskrbo s plinom in tako zmanjšal nevarnost požara. Najbolj poškodovani so bili kuhinjski elementi, ki so med seboj povezani le z lesnimi vijaki. Sila trka je odtrgala kuhinjske predalčnike pod pultom. Posoda in živila so poletela vse do naslonjala voznikovega sedeža, polomljeno kuhinjsko pohištvo pa je še dodatno blokiralo poškodovana drsna vrata. Tako kot drugi elementi bivalne opreme bi tudi kuhinja morala biti močneje pritrjena v karoserijo.

Lesena konstrukcija klopi je najšibkejši člen
Pri bivalni opremi avtodoma se je kot najšibkejši člen izkazala lesena konstrukcija sedežne skupine za prevoz potnikov. Ta se je zaradi sile trka pod težo potnikov sesula. Zaradi zrušitve nosilne konstrukcije sedala sta obe lutki po nesreči obstali pod drugačnim kotom. Obe lutki sta pri odboju zgrešili naslonjali za glavo in udarili v kovinski okvir. To predstavlja veliko tveganje za hude poškodbe glave. Pri odraslem potniku je prišlo tudi do nevarne potopitve telesa in celo do potencialnega tveganja, da bi se varnostni pas zarezal v predel trebuha in povzročil hude poškodbe z močno krvavitvijo.

amzs varnostni test avtodom 1

amzs varnostni test avtodom 2

amzs varnostni test avtodom 3

Sedem ključnih priporočil uporabnikom

AMZS preskusni trk je pokazal, da je hiša na kolesih med vožnjo lahko ob nepravilni uporabi zelo ranljiva in nevarna. Avtodom kljub svoji bivalni nadgradnji ni nepremičnina, zato je treba pred vsako potjo pametno in preudarno založiti bivalni del s hrano in tovorom. Predvsem pa se je treba zavedati, da avtodom postane hiša na kolesih šele, ko voznik ugasne motor,

izpostavlja Gregorčič in predstavi sedem najpomembnejših AMZS priporočil uporabnikom avtodomov:

  • težke in večje predmete vedno shranjujte čim bližje tlom, najtežje pa izključno v prtljažniku in morajo biti dodatno pritrjeni z zateznimi trakovi. V visečih omaricah vedno shranjujte le najlažje dele prtljage, obleke ali brisače,
  • med vožnjo ne puščajte prostoležečih oziroma prostostoječih predmetov v bivalnem delu. Težje pakete hrane ali pijače zložite v plastične zaboje in jih pospravite v prtljažnik in dodatno pritrdite. Poskrbite, da s tovorom ne boste preobremenili avtodoma,
  • pred vožnjo vedno zapahnite predale in hladilnik, izpraznite kaseto stranišča in posodo za umazano vodo,
  • v kuhinji uporabljajte lahke kozarce in krožnike iz umetne mase ali kartona, saj lahko črepinje stekla ali porcelana predstavljajo dodatno nevarnost za potnike,
  • med vožnjo ničesar ne puščajte na kuhinjskih površinah, pribor in posodo pa vedno dosledno zložite ter zapahnite v predale. Večje posode in ponve sodijo v nižje ležeče predale,
  • pred vožnjo vedno odstranite ali zložite jedilno mizo, saj ta ob trku predstavlja dodatno nevarnost za hude poškodbe,
  • pri nakupu ali najemu avtodoma vedno preverite, kako varno je bazno vozilo in katere aktivne varnostne pripomočke ponuja. Čeprav varnostni sistemi ne morejo vedno preprečiti nesreče, pa vseeno zmanjšajo tveganje ali pa ublažijo posledice.

Tečaj varne vožnje za voznike avtodomov
Da bodo počitnice s hišo na kolesih zares varne, je treba pozornost nameniti tudi sami vožnji avtodoma, ki se precej razlikuje od vožnje običajnega osebnega vozila; avtodom je težji, daljši in tudi višji od osebnega avta, pogled za vozilo pa je možen le prek vzvratnih ogledal.

V AMZS Centru varne vožnje na Vranskem imajo vozniki avtodomov na voljo temeljit celodnevni tečaj varne vožnje, kjer izkušeni inštruktorji tečajnike naučijo prepoznavati nevarne situacije in učijo pravilne tehnike izogibanja oviram. Na različnih površinah se udeleženci naučijo učinkovito zavirati, pod skrbnim nadzorom inštruktorjev pa ugotavljajo, kako na zavorno pot vplivajo masa in različne pnevmatike na kolesih. Tečajniki z inštruktorjem spoznavajo tudi težave, ki jih prinaša preobremenjenost, naučijo pa se tudi pravilno naložiti in zavarovati prtljago oziroma opremo. Tečaj je vsekakor naložba v varnejše in brezskrbnejše počitnice, hkrati pa šola za življenje, ki se ji ne bi smel odreči noben voznik,

še poudarja Gregorčič. Člani AMZS imajo na program varne vožnje za voznike avtodoma do 30 odstotkov popusta.

QR Code

Deli na socialnih omrežjih
Zvezda neaktivnaZvezda neaktivnaZvezda neaktivnaZvezda neaktivnaZvezda neaktivna
 
Spletna stran uporablja piškotke.

Piškotki (ang. cookies) uporabljamo, da bi vam lahko omogočili kar najboljšo uporabniško izkušnjo, prikaz navigacije in podobno. Prav tako uporabljamo Google Analytics, keterega uporabljajo skoraj vse spletne strani.

Piškotke iz te strani lahko v nastavitvah vašega spletnega brskalnika zbrišete, ali pa jih blokirate.

Z nadaljevanjem ogleda naše spletne strani se strinjate, da se lahko omenjeni piškotki shranijo na vaši napravi/računalniku.

Vredu Zbriši piškotke Zapusti stran