radio tomi predvajalnik

(Čas branja: 6 - 11 min.)

V času akcije Varno brez alkohola, pred začetkom šolskih poletnih počitnic in povečanem obsegu tranzitnega in turističnega prometa, so partnerji projekta Ustvarimo reševalni pas danes na avtocestnem počivališču Lom organizirali skupno akcijo. Agencija za varnost prometa, Ministrstvo za infrastrukturo, DARS, Zavod Reševalni pas, Policija, Zavod Vozim, AMZS, gasilci in reševalci so z akcijo obeležili deseto obletnico dogodka, ki je prelomno vplival na začetek izvajanja projekta Ustvarimo reševalni pas. Tudi letošnja aktivacija je bila namenjena ozaveščanju domačih in tujih voznikov, da je pravilno razvrščanje v primeru zastojev na avtocesti življenjskega pomena. Na dogodku so govorci mag. Alenka Bratušek, ministrica za infrastrukturo, mag. Valentin Hajdinjak, predsednik uprave DARS d. d., mag. Simona Felser, v. d. direktorja Javne agencije za varnost prometa, Anže Albreht, ustanovitelj Zavoda Reševalni pas, Kristjan Meznarič, Sektor prometne policije na Generalni policijski upravi, David Razboršek, direktor Zavoda Vozim in Andrej Brglez, predsednik AMZS, izpostavili ključna priporočila in opozorila, da bodo poletni meseci v prometu kar najbolj varni z enotnim sporočilom: "Reševalni pas rešuje življenja!" Osrednja govorka, ministrica za infrastrukturo mag. Alenka Bratušek, je med drugim poudarila:

Projekt Zavoda Reševalni pas je čudovit primer, kako so za spremembo vzorcev vedenja v prometu pomembni zgled, razumevanje in ozaveščanje.

resevalni pas 1

Mag. Simona Felser, v. d. direktorja Agencije za varnost prometa, pa je izpostavila:

Pred začetkom šolskih počitnic in v času poletnih mesecev vse udeležence v prometu pozivamo k strpnosti, k uporabi varnostnega pasu, vožnji brez distrakcij kot so telefon in druge naprave, ter s hitrostjo, ki je prilagojena omejitvam in razmeram.

Prostovoljci so voznikom v akciji razdeljevali letake Ustvari reševalni pas v šestih jezikih (slovenski, angleški, hrvaški, nemški, madžarski in italijanski), magnetne nalepke za vozila Reševalni pas ter vodo Ostani zbran, ko sedeš za volan. V sklopu akcije od četrtka, 15. 6., do vključno nedelje, 18. 6. DARS na elektronskih tablah na več lokacijah po celotnem avtocestnem omrežju objavlja dve različici napisov: Reševalni pas rešuje življenja. (Emergency corridor saves lives.) ter Ob zastoju oblikuj reševalni pas. (Form emergency corridor during congestion.), je še izpostavil predsednik uprave DARS d. d., mag. Valentin Hajdinjak.

Od znamenitega posnetka gasilcev, ki so si peš utirali pot med nepregledno množico vozil, do mesta prometne nesreče na AC Logatec-Unec, bo jutri, 18. junija 2023, minilo deset let. Gasilec, ki je v polni opremi pretekel dobra dva kilometra, je z aktivacijami vseh deležnikov vzpodbudil intenzivno ozaveščanje, da pri reševanju življenj šteje vsaka sekunda, vzpostavitev reševalnega pasu za intervencijska vozila pa je ključna. V desetletju aktivacij so domači vozniki pomen pravilnega vzpostavljanja reševalnega pasu ob vsakem zastoju že dodobra usvojili, tuje voznike pa deležniki od lanskega leta ozaveščajo še bolj intenzivno.

resevalni pas 2

Mag. Alenka Bratušek, ministrica za infrastrukturo, je na dogodku izpostavila pomen tovrstnih aktivnosti za večjo varnost v cestnem prometu:

Vsaka pot se začne s prvim korakom. Tudi gibanje, iz katerega je zrasel Zavod Reševalni pas, se je začelo s korakom, pravzaprav dobesedno tekom po avtocesti, gasilca - reševalca Anžeta Albrehta, ki nam je vsem dal misliti o tem, kako ravnamo in se obnašamo v prometu, ko se zgodijo nesreče in zastoji. Anže Albreht je odličen zgled aktivnega državljana, ki ni zgolj ugotavljal, kako slabe so razmere in tarnal nad njimi, ampak je stopil v akcijo.

Njegova prizadevanja so obrodila sadove – kot kažejo izkušnje, smo se vozniki v desetletju delovanja zavoda Reševalni pas večinoma naučili, da moramo v primeru nesreč in zastojev na cestah omogočiti reševalnim vozilom, da čim prej in brez ovir pridejo do mesta nezgode in pomagajo ponesrečenim. Stanje še ni idealno, je pa bistveno boljše, kot je bilo pred desetimi leti. Ta projekt je čudovit primer, kako so za spremembo vzorcev vedenja v prometu pomembni zgled, razumevanje in ozaveščanje ter hkrati jasen dokaz, da pozitivnih družbenih premikov ne moremo sprožiti z zaostreno kaznovalno politiko. Reševalni pas je dober primer, kako lahko koristno in učinkovito sodelujeta država in civilna družba.

Z razvojem tehnologije dobiva promet venomer nove razsežnosti, prometne navade se spreminjajo, na ceste prihajajo nove vrste prometnih sredstev, uvajajo se elementi pametne infrastrukture, spreminjajo se prometna pravila. Izkušnje pri projektu "Ustvarimo reševalni pas" bodo še kako dobrodošle pri snovanju rešitev, ki bodo delovale za skupno dobro: za dvig prometne kulture in z njo varnosti v prometu.

Iskrena hvala gospodu Anžetu Albrehtu, ustanovitelju Zavoda Reševalni pas ter vsem, ki ste v teh desetih letih neutrudno in vztrajno ozaveščali, kako lahko vsak posameznik s pravilnim razvrščanjem dobesedno rešuje človeška življenja.

Mag. Valentin Hajdinjak, predsednik uprave, DARS d. d., je izpostavil:

Reševalni pas rešuje življenja. To je eden izmed napisov, ki jih te dni po novem prebirate na naših elektronskih tablah nad avtocestami. Pomenljiv zapis, ki je še kako resničen. Velikokrat ne le minute, ampak sekunde rešujejo življenje. Vsakdo lahko pri tem pomaga, brez velikega napora, le pravočasno se je treba pravilno razvrstiti ob vsakršnem zastoju na avtocesti.
Promet je skupinska dejavnost, v kateri moramo sodelovati vsi. Pri oblikovanju reševalnega pasu je to še posebej pomembno. Dovolj je en neodgovoren ali pa nepoučen voznik, da se po nepotrebnem trošijo dragocene sekunde.
Vendar pa je takih po desetletju kontinuiranega ozaveščanja o nujnosti oblikovanja reševalnega pasu vse manj. V minulih desetih letih se je po naših opažanjih stanje izboljšalo za več kot 80 odstotkov!
Požrtvovalno in predano delo je obrodilo sadove, zahvala gre vsem deležnikom, tako pristojnim institucijam, voznikom, in ustanovitelju zavoda Reševalni pas Anžetu Albrehtu.
Da nikoli in nikdar ne bi pozabili na pravilno razvrstitev in da bi zavedanje o njeni pomembnosti vcepili v zavest kot nekaj samoumevnega in nujnega, bomo z aktivnostmi nadaljevali in jih sistematično ponavljali. Morda bo napačno ravnanje ob zastoju v doglednem času težko v celoti odpraviti, lahko pa naredimo veliko vsak zase in vsi skupaj, da ga zmanjšamo na najmanjšo možno mero.

Mag. Simona Felser, v. d. direktorja Agencije za varnost prometa, je spomnila:

Desetletje odmevnega dogodka, ki je prelomno vplival na začetek izvajanja projekta Ustvarimo reševalni pas, intervencijskim službam vse bolj omogoča hiter in zanesljiv dostop do kraja prometnih nesreč, ko sekunde odločajo o preživetju pomoči potrebnega. V izjemno čast nam je, da ves ta čas skupaj ozaveščamo, da je pravilno razvrščanje v primeru zastojev na avtocesti in hitri cesti življenjskega pomena. Iskreno se zahvaljujem Anžetu Albrehtu, neutrudni gonilni sili, ustanovitelju Zavoda Reševalni pas, gasilcu in reševalcu, ki vsak dan ob svojem rednem delu skrbi za ozaveščanje voznikov in voznic, kako pravilno ravnati ob prometnem zastoju na avtocestah. Ob tej priložnosti gospodu Albrehtu in ekipi tudi znova iskreno čestitam za izjemno delo, ki je bilo prepoznano tudi na ravni Evropske unije. To je še en dokaz več, kako pomemben je ta projekt.
Ob vsakem zastoju ustvarimo reševalni pas, pri čemer se vozila, ki se ustavljajo ali stojijo na skrajnem levem prometnem pasu, razvrstijo čimbolj levo, tudi čez robno črto smernega vozišča. Vozila, ki se ustavljajo ali stojijo na desnem prometnem pasu, pa se morajo razvrstiti čimbolj desno, tudi čez robno črto smernega vozišča, kar vključuje tudi odstavni pas. Tako ustvarimo dovolj široko in varno pot za dostop intervencijskih vozil. Izpostavljam še, da je prepovedano priključiti se vozilom s prednostjo, ki so na nujni vožnji!
V tem tednu poteka tudi akcija Varno brez alkohola. Danes ponoči bodo policisti po vsej državi izvajali maraton nadzora nad psihofizičnim stanjem voznikov in poostreno preverjali, ali vozite pod vplivom alkohola ali drog. Agencija za varnost prometa se s partnerji zavzema za ničelno toleranco do alkohola in drog v prometu in apelira na voznike, naj poletja, časa počitnic in brezskrbnosti, na cestah ne obremenijo z nespametnimi odločitvami.
Pred začetkom šolskih počitnic in v času poletnih mesecev vse udeležence v prometu pozivamo k strpnosti, k uporabi varnostnega pasu, vožnji brez distrakcij kot so telefon in druge naprave, ter s hitrostjo, ki je prilagojena omejitvam in razmeram.

resevalni pas 3

Anže Albreht, ustanovitelj Zavoda Reševalni pas, gasilec in reševalec, je podal jasno sporočilo:

Mineva deset let od našega posredovanja na odseku AC Logatec-Unec, kjer smo gasilci morali peš utirati pot gasilskemu vozilu. Ta dogodek je v meni sprožil alarm, da je potrebno ljudi ozavestiti kaj je, kako ga in predvsem ZAKAJ je reševalni pas potrebno ustvariti v vsakem zastoju. Reševalni pas enostavno rešuje življenja. V ozaveščanje je bilo do danes vloženega ogromno truda in prostovoljnega časa, a rezultati so danes zelo opazni, žal pa še vedno lahko opazujemo primitivne posameznike, ki se pomena reševalnega pasu ne zavedajo ali pa si mislijo, da je ustvarjen za njih same. Osebno verjamem, da smo spremenili veliko, obenem pa tudi, da lahko skupaj, s tukaj prisotnimi, naredimo še več in dosežemo, da bo Slovenija znana v Evropski uniji tudi kot država, v kateri vozimo kulturni vozniki in tudi od tujcev zahtevamo, da na naših avtocestah vozijo strpno in kulturno.

Kristjan Meznarič, Sektor prometne policije na Generalni policijski upravi, je na dogodku poudaril:

Vsi uporabniki avtocest in hitrih cest se moramo zavedati, da reševalni pas dejansko rešuje življenja. Prav iz tega razloga je treba vedno in takoj ob ustavitvi ali zastojih vzpostaviti reševalni pas, saj ne vemo, kaj se pred nami dogaja in koliko ljudi nujno potrebuje pomoč. Morda je v nesreči poškodovan kdo, ki ga poznamo in imamo radi, in takrat bi si verjetno želeli, da bi pomoč prišla čim prej. Vedno ravnajmo tako, kot bi ravnali, če bi šlo za nas ali naše najbližje.
S številnimi preventivnimi akcijami in pogostim opozarjanjem na pomen vzpostavitve reševalnega pasu se je, kot ugotavljamo v policiji, v zadnjih desetih letih stanje na tem področju močno izboljšalo. Vozniki v večini primerov ob ustavitvi oziroma zastojih na avtocesti in hitrih cestah takoj pričnejo z vzpostavljanjem reševalnega pasu. Seveda se še vedno najdejo posamezniki, ki navedeno pravilo kršijo, vendar to za voznike intervencijskih vozil predstavlja manjšo težavo kot denimo vozniki motornih vozil, ki zavestno in namerno zlorabljajo reševalni pas. Takšna ravnanja so ne samo sebična in sramotna, temveč tudi nedopustna, saj lahko vozilo, ki neupravičeno vozi po vzpostavljenem reševalnem pasu, dejansko popolnoma zapre intervencijsko pot in onemogoči prihod reševalcev do ponesrečenih. S tem pa – verjetno ni treba posebej poudarjati – ogrozi varnost in življenje pomoči potrebnih.

Tudi če niso ogrožena življenja, pa je v primeru zastojev prosta in prevozna pot med vozili nujna in potrebna tudi za izvajanje drugih interventnih nalog in delo služb, kot so gasilci, avtovleke, DARS itd., vse z namenom, da bi se pot čim prej sprostila in da bi zastali promet znova normalno stekel.

Zato še enkrat poziv vsem voznikom: reševalni pas vzpostavite ob vsakem zastoju, brez izjeme! Ne morete namreč vedeti, kaj se dogaja na začetku kolone. Pomislite na to, da tam nekoga morda le še minute ali celo sekunde ločijo med življenjem in smrtjo. Vprašajte se, kako bi si želeli, da bi ravnali drugi, če bi bili na mestu ponesrečenega vi ali vaši bližnji?

David Razboršek, direktor Zavoda Vozim, je poudaril:

Katarina, ambasadorka prometne varnosti, verjetno danes ne bi bila z nami, če Zavod Reševalni pas in partnerji ne bi uspeli doseči , da so intervencije hitrejše, učinkovitejše in predvsem, da rešujejo življenja. Projekt reševalni pas je odličen primer, kako se lahko kot družba spremenimo na bolje. Tako, da se aktiviramo, povežemo vsi deležniki - vladne in nevladne organizacije, gospodarstvo, politika, mediji in vplivamo na vedenja. V Zavodu VOZIM smo v teh desetih letih kar 95.080 mladim uspeli predati sporočilo o pomembnosti reševalnega pasu.
Nas pa danes pred izzive varnosti postavlja uporaba mobilnih telefonov. Tudi tukaj vidimo priložnost, da združimo moči in po vzoru zgodbe reševalnega pasu združimo moči, znanja in pogledamo izven okvirjev ter vplivamo na rešitev tega problema.

Andrej Brglez, predsednik AMZS, je izpostavil:

Premalo se zavedamo, kako veliko spremembo v družbi lahko prinese ravnanje enega človeka. Dejanje Anžeta Albrehta, od katerega mineva deset let, in njegova nadaljnja prizadevanja pri osveščanju o pomenu reševalnega pasu, so izjemen primer, kako je mogoče s sistematičnim delom in povezovanjem različnih deležnikov spreminjati stvari na bolje. Mnogokrat pa tudi pozabimo, da lahko že en sam voznik povzroči povsem nasproten učinek. V AMZS si želimo, da bi tudi s pomočjo današnjega dogodka krepili zavedanje, da je promet ekipno delo ter da lahko prav vsak stori marsikaj za večjo prometno varnost in boljšo pretočnost na naših cestah. Svoj odnos do soljudi kažemo tudi s tem, da se na pot odpravimo le s tehnično brezhibnim vozilom, pripravljeni in spočiti ter da upoštevamo priporočila varne vožnje. Manj nesreč in okvar vozil pomeni manj zastojev, s tem pa manj stresa in večjo varnost za vse, s katerimi si delimo cesto.

QR Code


Izdelava in prenova spletnih strani


Zvezda neaktivnaZvezda neaktivnaZvezda neaktivnaZvezda neaktivnaZvezda neaktivna
 
Spletna stran uporablja piškotke.

Piškotki (ang. cookies) uporabljamo, da bi vam lahko omogočili kar najboljšo uporabniško izkušnjo, prikaz navigacije in podobno. Prav tako uporabljamo Google Analytics, keterega uporabljajo skoraj vse spletne strani.

Piškotke iz te strani lahko v nastavitvah vašega spletnega brskalnika zbrišete, ali pa jih blokirate.

Z nadaljevanjem ogleda naše spletne strani se strinjate, da se lahko omenjeni piškotki shranijo na vaši napravi/računalniku.

Vredu Zbriši piškotke Zapusti stran