Ministrica za zdravje dr. Valentina Prevolnik Rupel se je včeraj udeležila odprtja prenovljenih reanimacijskih prostorov in dela diagnostike urgence v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana (UKC Ljubljana). Gre za enega ključnih korakov v smeri dolgoročne prostorske ureditve nujne medicinske pomoči v Ljubljani in pomembno pridobitev za bolnike ter zdravstvene ekipe.
Z odprtjem novih prostorov bodo pacienti deležni hitrejše, varnejše in sodobnejše oskrbe. Večji in funkcionalno zasnovani prostori omogočajo hkratno obravnavo več življenjsko ogroženih bolnikov ter jasnejšo ločitev med lažjimi in težjimi poškodbami.
Ministrica za zdravje je ob odprtju poudarila:
Odprtje prenovljenih reanimacijskih prostorov in dela diagnostike urgence v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana (UKC Ljubljana) predstavlja zelo pomemben korak – ne le za UKC, temveč predvsem za paciente, ki bodo po zaslugi sodobno opremljenih prostorov deležni še bolj kakovostne obravnave.
Celotna prenova zajema 2.210 kvadratnih metrov površin v pritličju Diagnostično-terapevtskega servisa (DTS) UKC Ljubljana in vključuje obnovo Urgentnega kirurškega bloka (UKB). Projekt poteka v treh fazah, ki so funkcionalno zaključene celote. Po zaključku vsake faze se prostori opremijo in pridobijo uporabno dovoljenje, kar omogoča postopno vključevanje v delovni proces še pred dokončanjem celotne prenove.
Dela potekajo ob neprekinjenem delovanju DTS, kar zahteva natančno načrtovanje, prilagoditve in odlično sodelovanje vseh vključenih. Z novo opremo in posodobljenimi prostori bomo ustvarili tudi boljše pogoji dela za zdravstvene ekipe.
Iskrena hvala vsem zaposlenim za potrpežljivost in predano delo, saj takšne obnove brez vas ne bi bilo mogoče izvesti,
se je zaposlenim v UKC Ljubljana zahvalila ministrica.
Urgentni centri predstavljajo temelj neprekinjenega zdravstvenega varstva, ki mora delovati brez prekinitev. Samo v ljubljanski urgenci pomoč letno poišče več kot 170.000 pacientov. Ministrstvo izvaja vrsto ukrepov za razbremenitev sistema, med drugim izboljšuje dostopnost do primarne ravni, krepi mrežo satelitskih urgentnih centrov in zagotavlja dodatna sredstva za financiranje urgentnih ambulant.
Načrtujejo se tudi sistemski kadrovski ukrepi. V pripravi je nacionalna strategija razvoja kadrov v zdravstvu 2025–2035, ki vključuje povečanje števila specialistov urgentne medicine, nove specializacije v zdravstveni negi, več pripravništev, privabljanje tujih strokovnjakov in digitalno razbremenitev sistema. Z novelo Zakona o zdravniški službi pa se predvideva tudi večja privlačnost specializacije iz urgentne medicine, med drugim s prehodom v družinsko medicino ob ohranitvi plače ter uvedbo dodatka za specializante.
