V nadžupniji sv. Jurija v Hočah so danes, v petek, 6. junija 2025, slavnostno odkrili relief enega pomembnejših mož slovenske duhovne in jezikoslovne zgodovine, dr. Antona Murka. Relief je delo priznane akademske kiparke Vlaste Zorko, pobudo pa je z donacijo omogočila Kreativna baza, družba za komuniciranje in strateško svetovanje. Dogodek je potekal tudi v luči počastitve Murkovega rojstnega dneva, v nedeljo, 8. junija, bo namreč minilo 216 let od njegovega rojstva, zato dogodek ni bil zgolj umetniški in zgodovinski, ampak tudi spominski.
Na dogodku so zbrane nagovorili nadžupnik in dekan Alojz Petrič, pobudnik projekta Marjan Čander in župan Občine Hoče-Slivnica dr. Marko Soršak, ki je relief tudi slavnostno odkril, slovesni del prireditve pa je z blagoslovitvijo reliefa zaključil mariborski nadškof msgr. Alojzij Cvikl. Dogodek je z glasbenim programom obogatila mlada violinistka Katarina Čepin.
(Foto: Kreativna baza)
Danes smo priča odkritju plošče našega predhodnika, dušnega pastirja tu v Hočah. Naj bo ta soba, v tem novem delu župnišča, ki je sicer sejna, tudi pevska soba, odslej Murkova soba,
je povedal nadžupnik in dekan Alojz Petrič. Pobudnik reliefa in dolgoleten preučevalec dela dr. Murka, Marjan Čander je povedal, da so v Hočah delovali številni ljudje, pomembni za slovensko kulturo, umetnost in jezik:
Hoče so bile od nekdaj bogate s tem; od dr. Murka, Karla Glaserja in Rudolfa Kotnika, tudi Zoran Mušič je živel v Hočah. Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil vodstvu župnišča, občini in vsem, ki ste prispevali k temu dogodku,
je povedal g. Čander.
Mlada violinistka Katarina Čepin (Foto: Kreativna baza)
Sodelovanje občine z župnijo je zelo dobro, z obema župnikoma smo vedno našli rešitve, ki stojijo. Vsak človek, ki ob službi in družinskih obveznostih še nekaj dela za skupnost, obogati življenje v občini. Pomembno je, da se spomnimo zgodovine, Murko je zagotovo zelo pomemben del nje, ponosni smo, da je naša krajevna zgodovina tako bogata,
je povedal hoški župan Marko Soršak.
Relief je blagoslovil mariborski nadškof msgr. Alojzij Cvikl.
Zdi se mi zelo pomembno prepoznati vrednost mož, ki so bili pred nami. To je humus, iz katerega črpamo življenjsko modrost, življenjski sok, za življenje danes, tukaj. In gorje nam, če ne bomo znali črpati iz tega humusa moči za danes in tukaj, tako v duhovnem, kulturnem in spoznavnem smislu. Gremo naprej, po poti teh velikih mož,
je povedal nadškof Cvikl.
V drugem delu dogodka sta o življenju in delu dr. Antona Murka spregovorila mag. Lilijana Urlep iz Nadškofijskega arhiva Maribor ter akademik in slovenist prof. dr. Marko Jesenšek, pogovor pa je povezovala Uršula Menih Dokl, direktorica Kreativne baze.
Dr. Anton Murko v nasprotju z navajanji številnih virov ni bil kronist. Hoške župnijske kronike za obdobje, ko je tu deloval, torej od 1860 do 1871, namreč ni napisal on, ampak njegov naslednik Martin Strajnšak, ki se je skliceval na oznanilne knjige, ki jih je zapisoval dr. Murko. V njih je, poleg župnijskega in pastoralnega dogajanja, opisoval tudi politično dogajanje. Kronika je izredno zanimiv, dragocen vir,
je povedala mag. Lilijana Urlep in dodala, da je bil dr. Murko več kot župnik, bil je namreč tudi zelo aktiven v lokalnem okolju in širše.
Mag. Lilijana Urlep, direktorica Kreativne baze Uršula Menih Dokl in dr. Marko Jesenšek (Foto: Kreativna baza)
Dr. Murko je v svojem času znal razmišljati, razmišljal pa je domoljubno – v smislu, da je jezik videl kot zagotovilo, da se bodo Slovenci v tem prostoru, takrat delno pod dunajsko, delno pod madžarsko krono, združili. Pod skupnim jezikom, ki tvori narod, pa bi dobili skupno državo. Leta 1832 je izdal slovnico in zaključil dva slovarja – kot mlad fant, študent. To so monumentalna dela za Slovence,
je povedal dr. Jesenšek in dodal, da Murku ni bilo lahko – z vsem tem se je ukvarjal, ker ga doma niso mogli preživljati. Slovnica, ki jo je Murko dokončal, je bi bila prva slovnica slovenskega jezika za Nemce.
Anton Murko (1809–1871), rojen v Spodnji Voličini, je bil slovenski duhovnik, slovničar in leksikograf, ki je pomembno zaznamoval narodno in jezikovno zgodovino Slovencev. Šolal se je v Mariboru in Gradcu, kjer je končal bogoslovne študije in doktoriral iz teologije. Že kot dvajsetletnik je začel sestavljati slovensko slovnico ter nemško-slovenski in slovensko-nemški slovar. Bil je gonilna sila Slovenskega društva v Gradcu, zavzemal se je za ohranitev enotnega slovenskega knjižnega jezika in branil tradicionalni črkopis bohoričico. Služboval je v različnih štajerskih župnijah, zadnja leta kot nadžupnik v Hočah, ki je s svojo učenostjo in predanostjo močno vplival na življenje skupnosti. Opisujejo ga kot pronicljivega, stvarnega, spravljivega in razsodnega človeka.
