Na novinarski konferenci v centru Rog so bili danes razglašeni dobitniki in dobitnice državnih nagrad in priznanj za izjemne dosežke v znanstvenoraziskovalni in razvojni dejavnosti. Letošnje prejemnike in prejemnice 15 nagrad in priznanj je nagovoril dr. Igor Papič, minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije, razkrila pa jih je prof. dr. Nataša Vaupotič, predsednica Odbora Republike Slovenije za podelitev nagrad in priznanj za izjemne dosežke v znanstvenoraziskovalni in razvojni dejavnosti. Slavnostna podelitev nagrad in priznanj bo v nedeljo, 9. novembra, ob 20. uri v Cankarjevem domu — na predvečer novega državnega praznika dneva znanosti, ki ga bomo letos praznovali prvič. Slovenski dan znanosti sovpada z Unescovim svetovnim dnevom znanosti za mir in razvoj.
Za leto 2025 je podeljenih 15 nagrad in priznanj, in sicer: šest Zoisovih priznanj za pomembne dosežke, štiri Zoisove nagrade za vrhunske dosežke, dve Zoisovi nagradi za življenjsko delo, Puhova nagrada za življenjsko delo, Puhova nagrada za vrhunske dosežke ter Priznanje ambasador znanosti Republike Slovenije.
Priznanje ambasador znanosti Republike Slovenije prejme prof. dr. Uroš Seljak, Univerza Kalifornije, Berkeley in Nacionalni laboratorij Lawrence Berkeley, za prispevek k prepoznavnosti Slovenije na področju kozmologije in astrofizike.
Zoisovo nagrado za življenjsko delo prejme akad. prof. dr. Tatjana Avšič Županc, Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, za življenjsko delo na področju medicinske virologije.
Zoisovo nagrado za življenjsko delo prejme prof. dr. Tomaž Pisanski, Univerza na Primorskem, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije in Inštitut Andrej Marušič ter Inštitut za matematiko fiziko in mehaniko, za življenjsko delo na področju diskretne matematike.
Prof. dr. Andrej Rahten, Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta; ZRC SAZU, Zgodovinski inštitut Milka Kosa, prejme Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke na področju preučevanja slovenske politične zgodovine.
Izr. prof. dr. Matjaž Humar, Institut »Jožef Stefan«, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za matematiko in fiziko, Center odličnosti nanoznanosti in nanotehnologije – NANOCENTER, prejme Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke na področju mikroskopskih izvorov laserske in kvantne svetlobe.
Prof. dr. Kristina Gruden, Nacionalni inštitut za biologijo, prejme Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke na področju sistemske in molekularne biologije.
Prof. dr. Polona Žnidaršič Plazl in prof. dr. Igor Plazl, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, prejmeta Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke na področju kemijskega in biokemijskega mikroprocesnega inženirstva.
Doc. dr. Luka Vidmar, ZRC SAZU, Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede, prejme Zoisovo priznanje za pomembne dosežke na področju interdisciplinarnih raziskav literature in kulture med 16. in 19. stoletjem.
Dr. Jožica Gričar, Gozdarski inštitut Slovenije, prejme Zoisovo priznanje za pomembne dosežke na področju biologije dreves.
Prof. dr. Urban Bren, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo; Univerza na Primorskem, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije; Inštitut za okoljevarstvo in senzorje, prejme Zoisovo priznanje za pomembne dosežke na področju biomolekularnih simulacij.
Izr. prof. dr. Marko Jošt, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko, prejme Zoisovo priznanje za pomembne dosežke na področju fotovoltaike.
Prof. dr. Andrej Zorko, Institut »Jožef Stefan« in Univerza v Ljubljani, Fakulteta za matematiko in fiziko, prejme Zoisovo priznanje za pomembne dosežke na področju kvantnih materialov.
Prof. dr. Miroslav Verbič, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta, Inštitut za ekonomska raziskovanja, prejme Zoisovo priznanje za pomembne dosežke na področju raziskovanja finančne negotovosti in ekonomskih politik.
Prof. dr. Franc Vrečer, KRKA, d. d., Novo mesto in Univerza v Ljubljani, Fakulteta za farmacijo, prejme Puhovo nagrado za življenjsko delo na področju razvoja farmacevtskih izdelkov in tehnoloških procesov v industriji.
Dr. Mateja Gabrijel Blatnik, prof. dr. Helena H. Chowdhury, prof. dr. Marko Kreft, doc. dr. Simon Hawlina, prof. dr. Matjaž Jeras in akad. prof. dr. Robert Zorec prejmejo Puhovo nagrado za vrhunske dosežke za razvoj in uporabo napredne oblike celične imunoterapije za zdravljenje raka prostate.
Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije dr. Igor Papič je čestital letošnjim prejemnicam in prejemnikom ter se jim zahvalil za njihovo delo v dobrobit celotne družbe. Ob tem je izpostavil nov Zakon o visokem šolstvu (ZViS) ter novelo Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (ZZrID):
Novi ZViS prinaša postopen dvig sredstev za visoko šolstvo do 1,5 odstotka bruto domačega proizvoda, novela ZZrID za znanost, raziskave in inovacije do 1,25 odstotka bruto domačega proizvoda. Prav tako poteka izjemen investicijski cikel v visokošolsko in znanstvenoraziskovalno infrastrukturo. Vse te investicije in povečanje sredstev so mogoči in smiselni, ker vemo, da imamo odlične znanstvenice in znanstvenike, inovatorke in inovatorje. To so ljudje, ki finančna sredstva in infrastrukturo pretvarjate v znanje, razvoj, vrhunske dosežke, prebojne ideje ter poleg tega še izobražujejo mlade.
(Foto: Daniel Novakovič, STA)
O nagradah in priznanjih
Zoisove in Puhove nagrade in priznanja ter priznanje ambasadorka oz. ambasador znanosti Republike Slovenije so najvišja in najbolj prestižna priznanja v Republiki Sloveniji za izjemne dosežke na področju znanstvenoraziskovalnega dela in tehnologij, razvojne dejavnosti ter inovacij. Podeljuje jih Odbor Republike Slovenije za podelitev nagrad in priznanj za izjemne dosežke v znanstvenoraziskovalni in razvojni dejavnosti, ki ga imenuje Vlada Republike Slovenije izmed uveljavljenih raziskovalk in raziskovalcev. Kandidatke in kandidate za članice in člane Odbora predlagajo Slovenska akademija znanosti in umetnosti, univerze in visokošolski zavodi, raziskovalni zavodi, gospodarske organizacije in posamezne raziskovalke oz. raziskovalci.
Zoisove in Puhove nagrade izkazujejo in izpostavljajo izjemen prispevek prejemnic in prejemnikov k razvoju znanosti in inovacij. Dosežki so vzor in motivacija za mlade, naslednje generacije raziskovalk in raziskovalcev. S podeljevanjem teh nagrad Republika Slovenija javno priznava pomen znanosti za družbo ter spodbuja k znanstvenemu raziskovanju in inovacijam.
Zoisove nagrade in priznanja ter priznanje ambasadorka oz. ambasador znanosti RS se podeljujejo od leta 1998, Puhova priznanja od leta 2005, Puhove nagrade pa od leta 2017.
