Zaostrene gospodarske razmere so na žalost pripeljale do kršenja tudi najbolj osnovnih pravic zaposlenih delavcev.
Zato je prav, da ste tako delavci kot tudi delodajalci poučeni o bistvenih pravicah, ki pripadajo delavcu iz naslova delovnega razmerja.
Poznavanje pravic delavcev je priporočljivo tudi predvsem za delodajalce. Tako se namreč izognete neprijetnim in pogosto za podjetje nevarnim sodnim sporom, do katerih pogosto privedejo kršitve teh pravic.
Hkrati pa ob upoštevanju pravic svojih zaposlenih poskrbite za prijetno in delu prijazno delovno okolje.
Katere so pravice, ki so skupne vsem delovnim razmerjem?
Delavec ima v vsakem delovnem razmerju, ne glede na to, za kakšen tip pogodbe o zaposlitvi gre, pravico do plačila za opravljeno delo.
Poleg tega ima delavec pravico:
- da mu delodajalec zagotovi delo, za katerega sta se v pogodbi o zaposlitvi dogovorila;
- do varnih delovnih razmer;
- do varovanja njegove osebnosti in zasebnosti (prepoved spolnega nadlegovanja na delu, varstvo osebnih podatkov delavca).
Pravice delavca, ki so urejene v zakonu (Zakon o delovnih razmerjih):
- Pripravništvo
- Poskusno delo
- Delovni čas
- Pravica do odmora
- Letni dopust
- Regres za letni dopust
- Plača
- Pravica do izobraževanja
- Odpravnina
Pripravništvo
Pripravništvo je oblika izobraževanja in usposabljanja delavcev za samostojno delo.
Pozor! Pripravnik NI vajenec,
Za vajence pripravništvo ni potrebno, saj se šteje, da je vajenec, ki uspešno konča program poklicnega izobraževanja, usposobljen za samostojno opravljanje dela v delovnem razmerju.
Pripravnik je v delovnem razmerju, zato mu pripadajo pravice, ki izhajajo iz njega!
Tako ima pravico do osnovne plače najmanj v višini 70 odstotkov osnovne plače, ki bi jo prejel kot delavec na delovnem mestu oziroma pri vrsti dela, za katero se usposablja. Plača pripravnika ne sme biti nižja od minimalne plače, določene z zakonom.
Volonterstvo pomeni, da pripravnik ni v delovnem razmerju (ni sklenil pogodbe o zaposlitvi), za svoje delo ne prejema plačila in se usposablja na podlagi posebne pogodbe, ki mora biti v pisni obliki.
e-obrazec: Pogodba o volonterskem opravljanju pripravništva
Poskusno delo
Poskusno delo je oblika dela, ki je dogovorjena v pogodbi o zaposlitvi. Namenjena je preverjanju znanja in sposobnosti delavca ter temu, ali delavcu delo ustreza.
Pozor! Razlika od pripravništva, saj se pripravnik šele usposablja za delo, delavec na poskusnem delu pa znanje, ki ga že ima, le dokazuje v praksi.
Traja lahko največ 6 mesecev, vendar se lahko podaljša, če je bil delavec začasno odsoten z dela. V času poskusnega dela delavcu pripadajo vse pravice iz delovnega razmerja.
V času trajanja delavec lahko odpove pogodbo o zaposlitvi s 7-dnevnim odpovednim rokom.
Če je delavec po poteku poskusnega dela ocenjen negativno, se mu pogodba o zaposlitvi lahko izredno odpove.
e-obrazec: Izredna odpoved delodajalca zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela
Delovni čas
Delovni čas je vsak čas, ko je torej na razpolago delodajalcu. V delovni čas se šteje tudi čas odmora in čas upravičenih odsotnosti z dela.
Delovni čas = efektivni delovni čas (ko se dejansko dela) + odmor + upravičena odsotnost z dela.
Kdaj je delavec upravičeno odsoten z dela?
- plačan letni dopust;
- neplačan letni dopust ;
- plačana odsotnost z dela zaradi osebnih okoliščin (lastna poroka, smrt zakonca, staršev, hujša nesreča delavca);
- odsotnost zaradi državnih praznikov;
- odsotnost zaradi izobraževanja;
- odsotnost zaradi zdravstvenih razlogov;
- odsotnost zaradi opravljanja funkcije po posebnih zakonih (neprofesionalno opravljanje funkcije, na katero je posameznik izvoljen, funkcija predstavnika delavcev, zaradi poziva k upravnemu, sodnemu organu, …);
- odsotnost zaradi izrabe starševskega dopusta.
Pravica do odmora
Delavec, ki dela polni delovni čas, je upravičen do 30 minutnega odmora na dan. Odmor se lahko določi šele po eni uri dela in najkasneje eno uro pred koncem delovnega časa.
Delavec ima v dnevu pravico do počitka (prosti čas), ki mora nepretrgoma trajati najmanj 12 ur. Prav tako ima poleg dnevnega počitka (12 ur) v obdobju sedmih zaporednih dni pravico vsaj do 24 urnega nepretrganega počitka.
Letni dopust
Koliko letnega dopusta pripada posameznemu delavcu?
Pravica do letnega dopusta je vezana na posamezno koledarsko leto. Zakon določa minimalno trajanje letnega dopusta, to je najmanj 4 tedne v letu.
Kako se določi minimalno število dni letnega dopusta?
Število dni letnega dopusta je odvisno od razporeditve delovnih dni v tednu posameznega delavca.
Primer:
- delavcu, ki dela 5 dni v tednu, pripada minimalno 20 dni (4×5 dni) letnega dopusta.
- delavcu, ki dela 6 dni na teden, pripada minimalno 24 dni (4×6 dni) letnega dopusta.
Določene skupine delavcev imajo poleg minimalnega letnega dopusta pravico do dodatnih dni:
- Delavec, ki še ni dopolnil 18 let starosti, ima pravico do dodatnih 7 dni letnega dopusta.
- Starejši delavec (nad 55 let), invalid, delavec z najmanj 60% telesno okvaro in delavec, ki neguje in varuje otroka s telesno ali duševno prizadetostjo, ima pravico do najmanj 3 dodatnih dni letnega dopusta.
- Delavec z otroki mlajšimi od 15 let ima pravico do 1 dodatnega dneva za vsakega otroka, ki še ni dopolnil 15 let.
Daljše trajanje letnega dopusta od zakonsko določenega minimuma se lahko določi bodisi s kolektivno pogodbo bodisi s pogodbo o zaposlitvi.
Delodajalec je dolžan delavce najkasneje do 31. marca pisno obvestiti o odmeri letnega dopusta za tekoče koledarsko leto!
e-obrazec: Sklep o določitvi letnega dopusta
Regres za letni dopust
Koliko in do kdaj je delodajalec dolžan plačati?
Delodajalec je dolžan delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, izplačati regres za letni dopust najmanj v višini minimalne plače. Regres se mora izplačati do 1. julija tekočega koledarskega leta. Izjemoma najkasneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta, če je tako določeno s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti in če ima delodajalec resne likvidnostne težave.
Več o regresu lahko preberete tu: Odgovori na najpogostejša vprašanja o regresu
e-obrazec: Tožba delavca zoper delodajalca za plačilo regresa za letni dopust
Kadar ima delavec pravico do izrabe le sorazmernega dela letnega dopusta, ima pravico le do sorazmernega dela regresa.
Plača
Plača predstavlja temeljno pravico delavca, obenem pa tudi dolžnost delodajalca, da delavcu plačo zagotovi.
Kaj je osnovna plača?
Osnovna plača je plača za polni delovni čas, vnaprej določene delovne rezultate in normalne delovne pogoje, s katerimi je delavec seznanjen pred sklenitvijo delovnega razmerja. Osnovna plača ne more biti nižja od izhodiščne plače, določene v tarifni prilogi kolektivne pogodbe. Osnovna plača se določi z upoštevanjem zahtevnosti dela, za katero je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi.
Kdaj se plača izplačuje?
Plačilno obdobje ne sme biti daljše od enega (1) meseca. Plača se izplača najkasneje 18 dni po preteku plačilnega obdobja (torej najkasneje do 18. dne v mesecu).
Če je plačilni dan dela prost, se izplača najkasneje prvi naslednji delovni dan
Pravica do izobraževanja
Izobraževanje je tako pravica kot tudi dolžnost delavca. Delodajalec je delavca upravičen napotiti na izobraževanje ali usposabljanje, če to zahtevajo potrebe delovnega procesa. Delavec pa je obenem upravičen, da sam kandidira za določeno izobraževanje, če je to potrebno zaradi ohranitve ali širitve sposobnosti za delo ter ohranitve zaposlitve.
e-obrazec: Pogodba o izobraževanju delavca v interesu delodajalca
Odpravnina
Zakon o delovnih razmerjih določa, da je delavec ob redni odpovedi s strani delodajalca zaradi poslovnih razlogov ali nesposobnosti upravičen do odpravnine.
Več o postopku redne odpovedi s strani delodajlaca lahko preberete tu: Kako delodajalec poda redno odpoved pogodbe o zaposlitvi?
Prav tako je delavec upravičen do odpravnine ob upokojitvi in v primeru izredne odpovedi s strani delavca zaradi razlogov naštetih v 112 členu ZDR.
Več o postopku izredne odpovedi s strani delavca lahko preberete tu: Kdaj in kako lahko delavec poda izredno odpoved?
Delavec je upravičen do odpravnine, če je bil pri delodajalcu zaposlen več kot eno leto. V ta čas se šteje tudi delo pri delodajalčevih pravnih predhodnikih.
Višina odpravnine:
- če je bil delavec zaposlen pri delodajalcu od 1 leta do 5 let: 1/5 povprečne mesečne bruto plače zadnjih 3 mesecev za vsako leto dela pri delodajalcu,
- če je bil delavec zaposlen pri delodajalcu od 5 let do 15 let: 1/4 povprečne mesečne bruto plače zadnjih 3 mesecev za vsako leto dela pri delodajalcu,
- če je bil delavec zaposlen pri delodajalcu več kot 15 let: 1/3 povprečne mesečne bruto plače zadnjih 3 mesecev za vsako leto dela pri delodajalcu,
Več o odpravnini lahko preberete tu: Kdaj in v kolikšnem znesku je delavec upravičen do odpravnine?
e-obrazec: Tožba delavca zoper delodajalca za izplačilo plače, regresa, malice in prevoza ter odpravnine
Vir: Katere so najpomembnejše pravice delavca, ki jih mora delodajalec upoštevati?