radio tomi predvajalnik

(Čas branja: 3 - 5 min.)

odpravninaZakon o delovnih razmerjih določa, da je delavec ob redni odpovedi s strani delodajalca zaradi poslovnih razlogov ali nesposobnosti upravičen do odpravnine.

Prav tako je delavec upravičen do odpravnine ob upokojitvi in v primeru izredne odpovedi s strani delavca zaradi razlogov naštetih v 112 členu ZDR.

Naslednji članek opisuje, kdaj je delavec upravičen do odpravnine, koliko odpravnina znaša, ter kdaj je dovoljeno, da je odpravnina manjša od zakonsko določene.

Kdaj je delavec upravičen do odpravnine?
Odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca:
Delavec je upravičen do odpravnine v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti.

Omeniti je potrebno tudi, da je delavec do odpravnine upravičen, če je pri delodajalcu zaposlen več kot eno leto. V to obdobje spada tudi obdobje zaposlitve, pri delodajalčevih predhodnikih.

Odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca:
Delavec je upravičen do odpravnine tudi v primeru, da sam poda izredno odpoved, zaradi razlogov za katere je kriv delodajalec.

Ti razlogi so navedeni v 112 členu ZDR:

  • če mu delodajalec več kot dva meseca ni zagotavljal dela in mu tudi ni izplačal zakonsko določenega nadomestila plače,
  • če mu ni bilo omogočeno opravljanje dela zaradi odločbe pristojne inšpekcije o prepovedi opravljanja delovnega procesa ali prepovedi uporabe sredstev za delo dalj kot 30 dni in mu delodajalec ni plačal zakonsko določenega nadomestila plače,
  • če mu je delodajalec vsaj dva meseca izplačeval bistveno zmanjšano plačilo za delo,
  • če mu delodajalec trikrat zaporedoma ali v obdobju šestih mesecev ni izplačal plačila za delo ob zakonsko oziroma pogodbeno dogovorjenem roku,
  • če delodajalec ni zagotavljal varnosti in zdravja delavcev pri delu in je delavec od delodajalca predhodno zahteval odpravo grozeče neposredne in neizogibne nevarnosti za življenje ali zdravje,
  • če mu delodajalec ni zagotavljal enake obravnave v skladu s 6. členom tega zakona,
  • če delodajalec ni zagotovil varstva pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali trpinčenjem na delovnem mestu v skladu s 45. členom tega zakona.

e-obrazec: Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca

V tem primeru je delavec upravičen do iste odpravnine, kot pri redni odpovedi s strani delodajalca, poleg tega pa je upravičen tudi do odškodnine najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka.

Upokojitev delavca:
Delavec je upravičen do odpravnine tudi v primeru upokojitve (132. člen ZDR).

Ta določa, da delavcu ob upokojitvi pripada odpravnina v višini dveh povprečnih mesečnih plač v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece oziroma v višini dveh povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece, če je to za delavca ugodneje.

Do te odpravnine pa delavec nima pravice v primeru, da se po prenehanju pogodbe o zaposlitvi zaradi upokojitve ponovno zaposli.

Če se delavec delno upokoji, ima pri delodajalcu, pri katerem mu je prenehala pogodba o zaposlitvi in je sklenil novo za krajši delovni čas, pravico do odpravnine v sorazmernem delu.

Delavec, ki je delal krajši delovni čas, ima v primeru upokojitve pravico do odpravnine sorazmerno delovnemu času, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi. To ne velja v primerih, ko delavec dela krajši delovni čas v skladu s 66. členom ZDR.

Delavec ni upravičen do te odpravnine, če ima pravico do odpravnine zaradi odpovedi delodajalva zaradi poslovnih razlogov oz. nesposobnosti in če je delodajalec zanj financiral dokup pokojninske dobe. Če je znesek te odpravnine oz. znesek za dokup pokojninske dobe nižji od zneska odpravnine, ki bi mu pripadla ob upokojitvi, je delavec upravičen do izplačila razlike.

Kako se izračuna višina odpravnine?
Višina odpravnine je odvisna od trajanja zaposlitve pri delodajalcu, ter od delavčeve povprečne mesečne bruto plače, ki jo je delavec prejemal oz., ki bi jo prejemal, če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo.

Kot že omenjeno, je delavec upravičen do odpravnine, če je bil pri delodajalcu zaposlen več kot eno leto. V ta čas se šteje tudi delo pri delodajalčevih pravnih predhodnikih.

Višina odpravnine:

  • če je bil delavec zaposlen pri delodajalcu od 1 leta do 5 let: 1/5 povprečne mesečne bruto plače zadnjih 3 mesecev za vsako leto dela pri delodajalcu,
  • če je bil delavec zaposlen pri delodajalcu od 5 let do 15 let: 1/4 povprečne mesečne bruto plače zadnjih 3 mesecev za vsako leto dela pri delodajalcu,
  • če je bil delavec zaposlen pri delodajalcu več kot 15 let: 1/3 povprečne mesečne bruto plače zadnjih 3 mesecev za vsako leto dela pri delodajalcu,

Odpravnina ne sme presegati desetkratnika osnove povprečne mesečne plače delavca, ki jo je oz. bi jo prejel v zadnjih 3 mesecih pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, razen če v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti ni določeno drugače.

Višina odpravnine ob upokojitvi ni odvisna od trajanja zaposlitve, ampak se določi v višini dveh povprečnih mesečnih plač v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece, oz. v višini dveh povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece, če je to za delavca ugodneje.

Kako je v primeru stečaja ali prisilne poravnave delodajalca?
Delavci, katerim je bila prekinjena pogodba o zaposlitvi zaradi stečaja oz. prisilne poravnave, so seveda upravičeni do odpravnine, saj gre tu za odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi poslovnih razlogov.

V postopku prisilne poravnave pa se delavec in delodajalec lahko pisno sporazumeta o načinu izplačila, obliki ali zmanjšanju višine odpravnine, če bi bil zaradi izplačila odpravnine ogrožen obstoj večjega števila delovnih mest pri delodajalcu, ki je v postopku prisilne poravnave.

Kaj če je kolektivna pogodba za delavca ugodnejša kot ZDR?
V tem primeru se za izračun in izplačilo odpravnine upošteva možnost, ki je za delavca ugodnejša, torej kolektivna pogodba.

Kaj če delodajalec odpravnine ne izplača?
V primeru, da delodajalec delavcu ne izplača odpravnine, je priporočljivo najpraj delodajalca pisno opomniti. V primeru, da ne pride do dogovora, delavcu ostane, da delodajalca prijavi na Inšpektorat RS za delo, oz. vloži zoper delodajalca tožbo na delovnem sodišču.

e-obrazec: Tožba delavca zoper delodajalca za izplačilo plače, regresa, malice in prevoza ter odpravnine

Vir: Kdaj in v kolikšnem znesku je delavec upravičen do odpravnine?

QR Code

Zvezda neaktivnaZvezda neaktivnaZvezda neaktivnaZvezda neaktivnaZvezda neaktivna
 
Spletna stran uporablja piškotke.

Piškotki (ang. cookies) uporabljamo, da bi vam lahko omogočili kar najboljšo uporabniško izkušnjo, prikaz navigacije in podobno. Prav tako uporabljamo Google Analytics, keterega uporabljajo skoraj vse spletne strani.

Piškotke iz te strani lahko v nastavitvah vašega spletnega brskalnika zbrišete, ali pa jih blokirate.

Z nadaljevanjem ogleda naše spletne strani se strinjate, da se lahko omenjeni piškotki shranijo na vaši napravi/računalniku.

Vredu Zbriši piškotke Zapusti stran