Novi zakon ZFPPIPP ponuja upnikom in delavcem veliko večje možnosti, da sprožijo stečaj podjetja, ki jim dolguje. Tako lahko sprožijo stečaj, preden je dolžnik finančno povsem izčrpan.
Tako lahko upnik predlaga stečaj podjetja, če ima dolžnik 60 dni neprekinjeno blokiran transakcijski račun ali če denimo dolžnik nima odprtega transakcijkega računa.
Delavec pa lahko denimo predlaga stečaj, če delodajalecs zamuja s plačilom plač delavcem do višine minimalne plače ali zamuja s plačilom davkov in prispevkov in takšno stanje traja na dan pred vložitvijo predloga za stečaj.
Več si lahko preberete v naslednjem članku.
Vložitev predloga za stečaj s strani upnika
Upnik lahko predlaga stečaj dolžnika, če je le-ta nelikviden ali plačilno nesposoben.
Tako lahko upnik sproši stečaj dolžnika že: (14. člen ZFPPIPP):
- če le-ta za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo ene ali več obveznosti v skupnem znesku, ki presega 20 odstotkov zneska njegovih obveznosti, izkazanih v zadnjem javno objavljenem letnem poročilu, ali
- če sredstva na dolžnikovih računih ne zadoščajo za izvršitev sklepa o izvršbi ali poplačilo izvršnice in tako stanje traja neprekinjeno zadnjih 60 dni ali s prekinitvami več kot 60 dni v obdobju zadnjih 90 dni, in takšno stanje traja na dan pred vložitvijo predloga za začetek stečajnega postopka, ali
- če dolžnik nima odprtega najmanj enega bančnega računa pri ponudnikih plačilnih storitev v Republiki Sloveniji in če po preteku 60 dni od pravnomočnosti sklepa o izvršbi ni poravnal svoje obveznosti, ki izhaja iz sklepa o izvršbi.
Tako lahko upnik po vložitvi izvršbe, ki očitno ne bo pripomogla k izterjavi njegovega dolga, relativno hitro predlaga stečaj in tako pride do večjih možnosti za poplačilo.
e-obrazec: Predlog za stečaj - ko ima dolžnik dva meseca blokiran TRR
Upnik mora ob vložitvi založiti predujm za začetek stečajnega postopka, ki ga odmeri sodišče. Vendar pa dobi plačilo povrnjeno iz stečajne mase dolžnika.
Vložitev predloga za stečaj s strani delavca
Tudi delavci imajo lahko pogosto velike težave pri izterjavi dolgov svojega delodajalca.
Če ima delavec plačilne liste, na katerih so neizplačane terjatve, lahko vloži izvršbo na podlagi verodostojne listine (članek: Kako izterjati neplačan račun (preko izvršbe na podlagi verodostojne listine)? ).
Če teh plačilnih list nima, lahko poizkuša s tožbo na delovnem sodišču (članek: Kaj lahko stori delavec, ki ni dobil izplačane plače, regresa, stroškov za prevoz,...? ).
V primeru, ko to ni uspešno in delodajalec ne izplačuje niti minimalne plače, pa lahko delavec vloži predlog za stečaj delodajalca (14. člen ZFPPIPP):
- če za več kot tri mesece zamuja s plačilom plač do višine minimalne plače ali
- če za več kot tri mesece zamuja s plačilom davkov in prispevkov, ki jih mora izplačevalec obračunati ali plačati hkrati s plačilom plač delavcem in takšno stanje traja na dan pred vložitvijo predloga za začetek stečajnega postopka.
Tako lahko upnik po vložitvi izvršbe, ki očitno ne bo pripomogla k izterjavi njegovega dolga, relativno hitro predlaga stečaj in tako pride do večjih možnosti za poplačilo.
e-obrazec: Predlog za stečaj delodajalca
Pri tem je potrebno opozoriti, da je delavec, ki predlaga stečaj delodajalca, na podlagi teh razlogov, oproščen plačila predujma za začetek stečaja.
Prijava terjatev
Če je stečaj dolžnika potrnjen, morajo upniki prijaviti svoje terjatve v roku 3 mesecev od začetka stečaja.
Več o tem lahko preberete v spodnjih člankih:
- Katere terjatve poznamo, kakšne so razlike med njimi in kako jih prijaviti v stečajno maso?
- Kako poiskati podatke, ki jih potrebujemo za prijavo terjatev, kako izpolniti prijavo, ter kako spremljati stečajni postopek.
e-obrazci za izdelavo prijav terjatev v stečaju:
