Novi zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) je prinesel kar nekaj sprememb na področju poskusnega dela.
Tako lahko denimo po novem delodajalec, ob neuspešno opravljenem poskusnem delu, delavcu redno odpove pogodbo o zaposlitvi, pri čemer pa delavcu odpravnina pripada le v redkih primerih.
V spodnjem članku bomo pogledali, kdaj in kako se poskusno delo sklene, kako dolgo lahko traja, kako je s prekinitvijo pogodbe o zaposlitvi, ter kdaj delavcu pripade odpravnina.
Kako se poskusno delo sklene?
Poskusno delo se določi v pogodbi o zaposlitvi, ki jo skleneta delavec in delodajalec.
e-obrazec: Pogodba o zaposlitvi
Poskusno delo lahko traja največ šest mesecev, se pa lahko podaljša v primeru začasne odsotnosti delavca z dela.
e-obrazec: Sporazum o podaljšanju poskusnega dela
Kako je s prekinitvijo pogodbe o zaposlitvi?
Če delodajalec v času trajanja ali ob poteku poskusnega dela ugotovi, da delavec poskusnega dela ni uspešno opravil, lahko delavcu redno odpove pogodbo o zaposlitvi.
e-obrazec: Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela
V primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi v času poskusnega dela s strani delavca ali delodajalca zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela je minimalni odpovedni rok sedem dni.
Delavec in delodajalec se lahko pisno sporazumeta za krajši odpovedni rok. V tem primeru se lahko dogovorita tudi o ustreznem denarnem povračilu.
e-obrazec: Dogovor za odškodnino namesto odpovednega roka
V času trajanja poskusnega dela lahko delodajalec delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi tudi, če so podani razlogi za izredno odpoved ali zaradi postopka za prenehanje delodajalca ali prisilne poravnave.
Kdaj delavcu pripade odpravnina?
V primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela s strani delodajalce je delavec upravičen do odpravnine, določene za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov.
Tako je upravičen do odpravnine:
- če je bil zaposlen pri delodajalcu od 1 leta do 10 let: 1/5 povprečne mesečne bruto plače zadnjih 3 mesecev za vsako leto dela pri delodajalcu,
- če je bil zaposlen pri delodajalcu od 10 let do 20 let: 1/4 povprečne mesečne bruto plače zadnjih 3 mesecev za vsako leto dela pri delodajalcu,
- če je bil zaposlen pri delodajalcu več kot 20 let: 1/3 povprečne mesečne bruto plače zadnjih 3 mesecev za vsako leto dela pri delodajalcu
Tako je delavec upravičen do odpravnine le, če je pri delodajalcu zaposlen več kot eno leto.
Za razlago te določbe smo za mnenje vprašali tudi pristojno ministrstvo.
Odgovor ministrstva:
"Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13 in 78/13, ZDR-1) v primeru neuspešno opravljenega poskusnega dela na novo določa pravico delavca do odpravnine, določene za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov (125. člen ZDR-1).
Glede na to, da je odpravnina iz 108. člena ZDR-1, na katero se sklicuje 125. člen ZDR-1, vezana na več kot eno leto zaposlitve pri delodajalcu, se bo ta pravica do odpravnine v praksi nanašala na primere poskusnega dela na drugem delu pri istem delodajalcu, ko gre za daljše obdobje zaposlitve.
Lahko bi se namreč zgodilo, da bi delodajalec delavcu zaradi poslovnih razlogov ponudil drugo delo s poskusnim delom, ki ga delavec ne bi uspešno opravil in bi v tem primeru ostal brez pravice do odpravnine, ki gre delavcu v primeru odpovedi iz poslovnega razloga."
Če delodajalec, ki je delavcu dolžan izplačati odpravnino, tega ne stori, lahko delavec vloži tožbo na pristojnem delovnem sodišču.
e-obrazec: Tožba delavca zoper delodajalca za plačilo odpravnine
Vir: Kdaj se lahko sklene, kakšne so omejitve, kaj, če je neuspešno, kdaj delavcu pripade odpravnina?