Odločitev za ločitev oz. razvezo zakonske zveze ni nikoli lahka. In ko se zanjo odločimo je pomembno, da poiščemo čimveč podatkov in informacij o samih možnostih in postopkih. Tako se lahko pripravimo na to kar nas čaka in s čim se bomo morali soočiti.
Da bi v sam postopek vstopili čimbolj pripravljeni, naslednji članek odgovarja na nekatera najbolj pogosto zastavljena vprašanja o samem postopku ločitve oz. razveze zakonske zveze.
Tako boste denimo našli odgovore na vprašanja, kako začeti postopek ločitve, kdaj se odločiti za razvezo s sporazumom in kdaj s tožbo, kaj spada v skupno premoženje, kako je pri razpadu izvenzakonske skupnosti,...
Kako začeti postopek ločitve?
Postopek ločitve začnete tako, da na pristojno okrožno sodišče (seznam okrožnih sodišč) pošljete bodisi Predlog za razvezo zakonske zveze, bodisi Tožbo za razvezo zakonske zveze.
Kdaj je potrebno ločitev zahtevati preko sporazuma in kdaj preko tožbe, si lahko preberete v nadaljevanju.
Kdaj gre za ločitev preko sporazuma?
Pri ločitvi na podlagi sporazuma je bistveno, da se oba zakonca strinjata, tako o tem, da se želita ločiti, kot tudi o delitvi skupnega premoženja, kot tudi preživljanju skupnih mladoletnih otrok.
Kako poteka sporazumna ločitev?
Ločitev na podlagi sporazuma zakonca izvedeta tako, da na pristojnem okrožnem sodišču podata predlog za sporazumno razvezo zakonsko zvezo. V tem predlogu zakoncema ni potrebno navesti, kaj je razlog za ločitev.
Takšen predlog lahko sestavita tudi s pomočjo e-obrazca: Predlog za sporazumno razvezo zakonske zveze (ločitev).
V primeru, da imata zakonca skupno premoženje, morata predhodno pri notarju sestaviti tudi sporazum o delitvi skunega premoženja, ki ga morata predložiti predlogu.
V primeru, da imata zakonca skupne mladoletne otroke, morata sestaviti tudi sporazum o preživljanju skupnih mladoletnih otrok, v katerem določita pri komu bodo otroci po ločitvi, stike drugega zakonca z mladoletnimi otroki, ter preživnino, ki jo mora ta zakonec plačevati. Tudi ta sporazum morata predložiti predlogu, sestavita pa ga lahko zakonca sama (ni ga potrebno sestaviti pri notarju).
e-obrazec: Sporazum o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok ob sporazumni razvezi zakonske zveze
Če zakonca nimata skupnega premoženja in/ali mladoletnih otrok, potem teh sporazumov ne potrebujeta.
Več o tem, kako poteka sporazumna ločitev, si lahko preberete v članku: Ločitev - Kakšni so načini ločitve zakoncev in kakšni so postopki?
Kdaj gre za ločitev preko tožbe?
Za ločitev preko tožbe gre, ko se zakonca ne moreta sporazumeti o bistvenih sestavinah. Tožba tako pride v poštev denimo, ko se želi ločiti samo eden od zakoncev, ali ko se denimo ne moreta sporazumeti o delitvi skupnega premoženja ali preživljanju skupnih ptrok.
Kako poteka ločitev preko tožbe?
Pri ločitvi na podlagi tožbe mora zakonec, ki zahteva ločitev na pristojno okrožno sodišče poslati Tožbo za razvezo zakonske zveze.
Takšno tožbo lahko sestavi tudi s pomočjo e-obrazca: Tožba za razvezo zakonske zveze (ločitev).
V tožbi mora zakonec obvezno navesti utemeljen razvezni razlog, ki je po Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih samo eden, in sicer nevzdržnost zakonske zveze.
V primeru tožbe sporazumov o delitvi skupnega premoženja in preživljanju mladoletnih otrok ni potrebno prilagati.
Več o tem, kako poteka ločitev preko tožbe, si lahko preberete v članku: Ločitev - Kakšni so načini ločitve zakoncev in kakšni so postopki?
Kaj spada v skupno premoženje?
V skupno premoženje spada vse premoženje, ki sta si ga zakonca z delom ustvarila v času trajanja zakonske zveze. Tu ni pomembno v kakšnem deležu je kdo prispeval (tudi če je kakšen od zakoncev prispeval več, se šteje, da se premoženje deli na pol).
Kot omenjeno se v skupno premoženje šteje premoženje pridobljeno z delom. Tako se v skupno remoženje ne štejejo denimo dediščine in darila.
Ali lahko eden izmed zakoncev zahteva, da ga drugi preživlja tudi po ločitvi?
Da. V primeru, da eden izmed zakoncev nima sredstev za življeje in ni po lastni krivdi brez zaposlitve, lahko zahteva preživnino s strani drugega zakonca.
Pri sporazumni ločitvi, morata zakonca takšno preživljanje urediti v sporazumu, ki ga morata sestaviti pri notarju in predložiti predlogu za ločitev.
Ali se je po vložitvi sporazuma oz. tožbe za ločitev potrebno zglasiti na CSD-ju?
Da. Ko sodišče dobi predlog za sporazumno razvezo zakonske zveze oz tožbo za razvezo, le-tega pošlje na center za socialno delo.
Ta zakonca povabi na svetovalni razgovor.
V primeru sporazmne ločitve se morata na CSD-ju nujno zglasiti oba zakonca, drugače je predlog smatran za umaknjen.
V primeru ločitve preko tožbe se mora na CSD-ju nujno zglasiti zakonec, ki je tožbo vložil, drugače je predlog prav tako smatran za umaknjen.
Svetovalni razgovor na centru za socialno delo ni potreben:
- če zakonca nimata skupnih otrok, nad katerimi imata roditeljsko pravico (ta traja do otrokovega 18. leta, v izjemnih primerih lahko tudi dlje);
- če je eden od zakoncev duševno bolan ali nesposoben za razsojanje;
- če živi en zakonec ali če živita oba zakonca v tujini;
- če se zahteva razveza zakonske zveze zato, ker je en zakonec pogrešan.
Od kdaj naprej se plačuje preživnina?
Starš je ves čas dolžan skrbeti za preživljanje otrok. Preživnino, ki jo določi sodišče, je potrebno plačevati od dneva pravnomočnosti sodbe, s katero je odločeno o preživnini.
Vendar, če v vmesnem času za preživljanje otrok zakonec ne prispeva ničesar, lahko sodišče temu zakoncu naloži plačilo preživnine tudi za nazaj.
Kako je pri razvezi izvenzakonske skupnosti?
Da lahko govorimo o nastanku zunajzakonske skupnosti, mora obstajati življenjska skupnost moškega in ženske, ki je v vseh pogledih enaka zakonski zvezi, le da zakonska zveza med njima ni bila sklenjena formalno (med moškim in žensko, ki sta recimo samo “cimra” v najetem stanovanju in med njima ni nobene intimne vezi, ni zunajzakonske skupnosti). Gre za medsebojno čustveno navezanost, ki za zunanjega opazovalca daje vtis, da gre za moža in ženo.
Ker pa izvenzakonska zveza ni registrirana, tudi njene razveze ni potrebno registrirati.
V primeru, da obstajajo mladoletni otroci, za katere mora eden izmed partnerjev plačevati preživnino, se partnerja lahko oglasita na pristojnem CSD-ju, kjer dobita nadaljne informacije o postopku. Partnerja na pristojnem sodišču vložita Predlog v nepravdnem postopku za izdajo sklepa o preživnini, kjer se določi višina preživnine, ki je tudi podlaga za plačevanje preživnine Takšen predlog lahko sestavite tudi s pomočjo e-obrazca: Predlog za izdajo sklepa o preživnini in dodelitvi mladoletnega otroka ob razvezi zunajzakonske zveze. V primeru, da se partnerja ne moreta sporazumeti, lahko partner, ki zahteva preživnino, le-to zahteva s tožbo.
V primeru, da obstaja skupno premoženje, ter se partnerja med sabo ne moreta dogovoriti, kako ga deliti, partner ki smatra, da mu del tega premoženja pripada, na pristojno okrajno sodišče v nepravdnem postopku vloži predlog za razdelitev skupnega premoženja. Če se partnerja v nepravdnem postopku ne moreta sporazumeti, in do dogovora ne pride, lahko ta partner vloži tožbo na ugotovitev obstoja in obsega skupnega premoženja, ki je nato podlaga za delitev skupnega premoženja.