radio tomi predvajalnik

priposestvovanje potiPogost je primer, ko pot do naše parcele ne teče po vrisani trasi, ampak teče po sosedovi parceli. Takšno stanje lahko traja nekaj let, nekaj deset let, ali celo nekaj generacij.

Običajno je stanje med sosedi dogovorjeno, pogosto pa se težave pojavijo, ko se spremeni lastništvo na kateri od parcel. Zato je potrebno vedeti, kaj določa zakon glede priposestvovanja poti in glede tega, kdaj ima novi lastnik pravico, da pot odreče.

V nadaljevanju bomo preverili, kdaj se pot priposestvuje, kateri pogoji morajo biti izpolnjeni za priposestvovanje in kaj velja, ko gre za edino možno pot do naše parcele.

Nastanek poti
Ko govorimo o priposestvovanju poti, govorimo o priposestvovanju stvarne služnosti.

Stvarna služnost je pravica uporabljati tujo stvar ali izkoriščati pravico oziroma zahtevati od lastnika stvari, da opušča določena dejanja, ki bi jih sicer imel pravico izvrševati na svoji stvari (služeča stvar).

Stvarna služnost nastane z zakonom, na podlagi pravnega posla ali z odločbo državnega organa.

V kolikor obstaja volja in dogovor med sosedi, je vsekakor priporočljivo, da se pot določi sporazumno, s sklenitvijo pogodbe o stvarni služnosti, ko med strankami velja dogovor in volja za ureditvi zadev.

e-obrazec e-obrazec: Pogodba o stvarni služnosti

Seveda je potrebno dogovorjeno stvarno služnost tudi vpisati v zemljiško knjigo.

Nastanek služnosti s priposestvovanjem
Stvarna služnost nastane s priposestvovanjem, če je lastnik gospodujoče stvari dejansko izvrševal služnost v dobri veri deset let.

Dobrovernost pomeni, da posestnik ne ve in ne more vedeti, da stvar, ki jo ima v posesti ni njegova.

V primeru, da lastnik gospodujoče ve, da nepremičnina ni v njegovi lasti (nedobrovernost), služnost priposestvuje, če jo je dejansko izvrševal dvajset let, lastnik služeče stvari pa temu ni nasprotoval.

Kdaj priposestvovanje ni mogoče?
Stvarne služnosti ni mogoče priposestvovati, če

  • je lastnik gospodujoče stvari zlorabljal zaupanje lastnika ali neposrednega posestnika služeče stvari,
  • če je služnost izvrševal s silo ali zvijačo ali
  • če je bila služnost dovoljena do preklica.

Negativne služnosti (zahtevati od lastnika služeče stvari, da opušča določena dejanja, ki bi jih sicer imel pravico izvrševati na svoji nepremičnini) ni mogoče priposestvovati.

Tožba na ugotovitev služnosti
V primeru priposestvovane alužnosti, lahko služnostni upravičenec zahteva, da se nasproti lastniku služeče stvari ugotovi obstoj služnosti, tako da vloži tožbo na pristojno sodišče.

Pri tem mora dokazati, da ima pravico do služnosti in da je stvar v dejanski oblasti toženca.

Izvrševanje služnosti
Stvarna služnost se izvršuje na način, ki najmanj obremenjuje služno stvar, torej parcelo, po kateri teče pot.

Če je za izvrševanje stvarne služnosti potrebna uporaba kakšne naprave ali je potrebno kakšno dejanje, krije stroške vzdrževanje ali takega dejanja lastnik gospodujoče stvari.

Če napravo uporablja tudi lastnik služeče stvari ali je dejanje tudi v njegovem interesu, krijeta stroške vzdrževanja takšne naprave in stroške takega dejanja lastnik gospodujoče in lastnik služeče stvari v sorazmerju s koristjo, ki jo imata.

Nujna pot
Za nepremičnino, ki nima za redno rabo potrebne zveze z javno cesto ali pa bi bila taka zveza povezana z nesorazmernimi stroški, se lahko vpiše nujna pot.

Nastanek nujne poti
Sodišče dovoli nujno pot, če se z njo ne onemogoča ali znatno ovira uporaba nepremičnine, po kateri naj bi nujna pot potekala.

Nujna pot se določi tako, da se čim manj obremeni tuja nepremičnina, za dovoljeno nujno pot pa je upravičenec dolžan plačati zavezancu primerno nadomestilo.

e-obrazec e-obrazec: Predlog za ustanovitev nujne poti oziroma za razširitev nujne poti

Določila o nujnih poteh se smiselno uporabljajo tudi za priključitev na javna komunalna in druga omrežja, če lastnik nepremičnine, ki to zahteva, izpolnjuje pogoje za priklop.

Prenehanje služnosti
Stvarna služnost preneha na podlagi pravnega posla, na podlagi odločbe ali na podlagi zakona.

Služnost lahko preneha na podlagi pravnega posla med lastnikoma gospodujoče in služeče nepremičnine in z izbrisom iz zemljiške knjige.

e-obrazec e-obrazec: Sporazum o prenehanju stvarne služnosti

Lastnik služeče stvari lahko zahteva, naj stvarna služnost preneha, če postane nekoristna za uporabo gospodujoče stvari ali če se bistveno spremenijo okoliščine, v katerih je bila ustanovljena.

Stvarna služnost preneha na podlagi zakona:

  • če se lastnik služeče stvari upre njenemu izvrševanju, lastnik gospodujoče stvari pa svoje pravice tri leta zaporedoma ne izvršuje;
  • če se ne izvršuje v času, potrebnem za njeno priposestvovanje;
  • če je gospodujoča oziroma služeča stvar uničena.

Stvarna služnost preneha, če postane ista oseba lastnik gospodujoče in služeče nepremičnine.

Če prideta nepremičnini ponovno v last različnih lastnikov, stvarna služnost oživi, če v vmesnem času ni bila izbrisana.

Za izbris stvarne služnosti v vmesnem času zadošča pisna izjava volje lastnika, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo.

Če se gospodujoča nepremičnina razdeli, ostane stvarna služnost v prid vsem njenim delom.

Če se razdeli služeča nepremičnina, ostane stvarna služnost samo na tistih delih, na katerih se je izvrševala.

Nujno pot je mogoče spremeniti ali odpraviti, če zaradi spremenjenih okoliščin ni več potrebna.

e-obrazec e-obrazec: Predlog za prestavitev nujne poti oziroma za odpravo nujne poti

 

Vir: Kdaj se šteje, da je pot po sosedovi parceli priposestvovana?

QR Code

Ocenite prispevek:
0 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1
Spletna stran uporablja piškotke.

Piškotki (ang. cookies) uporabljamo, da bi vam lahko omogočili kar najboljšo uporabniško izkušnjo, prikaz navigacije in podobno. Prav tako uporabljamo Google Analytics, keterega uporabljajo skoraj vse spletne strani.

Piškotke iz te strani lahko v nastavitvah vašega spletnega brskalnika zbrišete, ali pa jih blokirate.

Z nadaljevanjem ogleda naše spletne strani se strinjate, da se lahko omenjeni piškotki shranijo na vaši napravi/računalniku.

Vredu Zbriši piškotke Zapusti stran