Ko postanete lastnik nepremičnine, je pomembno vedeti, da dejanski lastnik postanete šele, ko se kot lastnik vpišete tudi v zemljiško knjigo.
Zato je pomembno, da še pravočasno uredite status nepremičnine v zemljiški knjigi, saj se tako izognete nepričakovanim zapletom, ki lahko sledijo.
Kakšni so stroški vpisa v zemljiško knjigo, katere dokumente potrebujete, kdo je tisti, ki sploh mora poskrbeti za vpis v zemljiško knjigo, lahko preberete v spodnjem članku.
Kdo poskrbi za vpis v zemljiško knjigo?
Če ni dogovorjeno drugače, za vpis v zemljiško knjigo poskrbi pridobitelj pravice. Pri prodaji nepremičnine je to kupec, pri ustanovitvi služnosti je to služnostni upravičenec oz. lastnik gospodujoče nepremičnine itd.
Pri lastninski pravici je skrb za vpis v zemljiško knjigo izjemnega pomena, saj ima vpis konstitutivni učinek (na podlagi določil Stvarnopravnega zakonika se za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom, zahteva vpis v zemljiško knjigo).
Kje preverim zemljiškoknjižno stanje nepremičnine?
Kakšno je stanje na nepremičnini v zemljiški knjigi, lahko preverite bodisi osebno na sodišču (zemljiški knjigi), ali preko spleta v elektronski zemljiški knjigi.
Kako vpogledati v elektronsko zemljiško knjigo, lahko preberete v članku: Kje dobiti izpisek iz zemljiške knjige (zemljiškoknjižni izpisek).
Moram za vpis v zemljiško knjigo k notarju?
Nov zakon, ki je začel veljati s 1.5.2011, se je postopek pravic v zemljiško knjigo spremenil. Predloge za vpis v zemljiško knjigo lahko po noved vlagajo le notarji, odvetniki in nepremičninske agencije.
Izjema je vpis lastninske pravice, ki ga lahko opravite osebno na sodišču.
Več o tem, kakšen je nov postopek vpisa v zemljiško knjigo, lahko preberete v članku: Vpis v zemljiško knjigo po 1.5.2011
Kakšni so stroški vpisa v zemljiško knjigo?
Za vpis v zemljiško knjigo predlagatelj plača sodno takso za vpis v skladu z Zakonom o sodnih taksah. Taksa se plača po izdanem sklepu o dovolitvi vpisa, na podlagi naloga za plačilo takse, ki ga izda sodišče.
Taksa za vknjižbo lastninske pravice je določena glede na vrednost nepremičnine in znaša od 5 do 5.000 EUR. Najpogosteje taksa znaša med 60 in 120 EUR (za vrednosti nepremičnine med 41.000 in 500.000 EUR).
Višino sodne takse pri vpiu v zemljiško knjigo, lahko izračunate s pomočjo tabele v 37. členu ZST-1A.
Katere dokumente potrebujem za vpis v zemljiško knjigo?
Za vknjižbo lastninske pravice ali druge stvarne pravice v zemljiško knjigo, mora predlagatelj razpolagati z listino (prodajna pogodba, darilna pogodba,...), ki vsebuje ustrezno zemljiškoknjižno dovolilo, ki je sposobno za neposredni vpis pravice v zemljiško knjigo.
Takšne pogodbe si lahko izdelate tudi s pomočjo e-obrazcev v rubriki: Nepremičninske pogodbe.
Če listina ne vsebuje ustreznega dovolila, je potrebno tako dovolilo zagotoviti posebej (kot zemljiškoknjižno dovolilo, aneks k pogodbi ali v drugi obliki). Taka praksa je pogosta pri starejših listinah oz. pogodbah, ki dlje časa po sklenitvi niso bile izvedene v zemljiški knjigi in je med tem prišlo do spremembe podatkov.
Dodatne listine so navadno potrebne tudi pri vpisih lastninske pravice na posameznih delih v etažni lastnini (stanovanja, poslovni prostori, garaže), pa je bila etažna lastnina (in stavba) vpisana v zemljiško knjigo po sklenitvi pogodbe.
Kakšne so lahko škodljive posledice neizvedbe vpisa?
Če lastninska pravica pravega lastnika ni vpisana v zemljiški knjigi, je lastnik bolj izpostavljen prevaram, pogosto težje najde morebitnega kupca nepremičnine, ter v različnih situacijah težje dokazuje lastništvo. Nepremičnina lahko brez vednosti lastnika celo konča v stečajni masi kakšnega gradbenega podjetja ali investitorja.
Neurejeno zemljiškoknjižno stanje otežuje tudi postopke dedovanja, delitve ali druge sodne postopke.
Vir: Odgovori na najbolj pogosto zastavljena vprašanja v zvezi z vpisom v zemljiško knjigo