Slovenska U19 reprezentanca je zaključila svoj nastop na svetovnem mladinskem prvenstvu v Zürichu.
Osvojili so odlično 12. mesto in se pridružili svojim vrstnikom, ki so se v preteklih letih uvrščali med najboljše na svetu. #MisijaZürich je zaključena.
Na zadnjo tekmo proti Nizozemski so se naši fantje odpravili z veliko vnemo, čeprav jih je kar devet trpelo manjše poškodbe. Na igrišče so stopili utrujeni, a odločeni, da drago prodajo svojo kožo. Tekmo so pričeli nekoliko zaspano, sprva je kazalo na katastrofo. Že v prvem delu tekme so Nizozemci povedli s 3 : 0, a Slovenci so se pod vodstvom izrednega stratega, Tilna Vehovca z ekipo, zbrali in tekmo pripeljali do podaljška, kjer pa jim je zmanjkalo kanček športne sreče. Bodimo realni - 12. mesto na svetu je za to generacijo zaradi res majhne slovenske floorball družine, še posebno velik uspeh.
A pojdimo lepo po vrsti, od začetka.
Pred več kot letom dni so na slovenski krovni organizaciji v floorbalu (Floorball zveza Slovenije) določili vodstvo mladinske ekipe, ki je bilo zadolženo, da popelje igralce v kategoriji do 19. leta starosti do njihovih sanj – na veliki parket / gerflor, kjer bodo lahko prekrižali palice z najboljšimi. Selektor je postal izkušeni trener, igralec in sodnik, Tilen Vehovec, ki je v svojo ekipo povabil legendo slovenskega floorbala in enega od začetnikov te lepe igre na slovenskem, Rolanda Brajiča. Da v ekipi ne bi manjkal odličen organizator, se je ekipi pridružil še Primož Drnovšek, ki pri Slovenski floorball zvezi Slovenije že opravlja številne naloge, da tekmovanja potekajo nemotemo. Kasneje je ekipa dobila še pomočnika selektorja, Jana Blažiča, ki se je v vlogi članskega trenerja izkazal že na avstrijskem Koroškem, pri ekipi VSV Villach. Ker je ekipa potrebovala tudi človeka, ki zna pokrpati manjše poškodbe in nuditi medicinsko pomoč, se je pridružil še Anže Brajič, tudi sam odličen igralec floorbala in član slovenske članske reprezentance.
Zaradi majhnega števila igralcev rojenih leta 2006, je bil izbor še težji. V ekipi so se znašli celo zelo nadarjeni fantje, ki so komaj dopolnili 15 let. Mlada in neizkušena ekipa je morala iti skozi dolg cikel priprav, trdega dela in številnih odrekanj. Pripravljalne tekme so pokazale, da je pomanjkanje izkušenj zares velika težava in številni niso verjeli, da se ekipa lahko prebije skozi kvalifikacije in se uvrsti na svetovno prvenstvo. Trenerski štab pa ni obupal. Nasprotno. Verjel je v to ekipo! Ko so se vrstniki sončili na plažah Jadranskega morja in počitnikovali, se je ekipa, kateri se je za logistiko pridružil še Uroš Kopavnik, odpravila v Nemčijo. Pripravljalne tekme z nemškimi kolegi so pokazale, da našim vendarle še nekaj manjka. Pridno so trenirali naprej in verjeli v zastavljen cilj. Do kvalifikacij, ki so potekale konec januarja in v začetku februarja letošnjega leta v italijanski Latisani, niso uspeli zmagati niti ene pripravljalne tekme. Mnogi so se zgolj nasmihali, misleč da bodo Slovenci na kvalifikacijah lahek plen. Kako so se zmotili! Že na prvi tekmi so Slovenci presenetili favorizirane Avstrijce, do konca kvalifikacij pa so izgubili le proti Nizozemcem. Kot drugo uvrščena ekipa v skupini so se uvrstili na svetovno prvenstvo v švicarski Zürcih.
Številni ljubitelji športa so bili mnenja, da je to skrajni domet te reprezentance in da bodo na svetovnem prvenstvu zgolj sodelovali. Tudi tokrat so se nekoliko ušteli. Na prvi tekmi proti Špancem je Slovencem resda zmanjkalo nekaj športne sreče, a že na drugi tekmi so premagali kasnejše zmagovalce v skupini, Avstralce. In na tretji še Estonce. Čeprav so imeli enako število točk kot Avstralija in Španija, so ob zaprtem krogu zmag in igri števila danih in prejetih zadetkov dosegli drugo mesto v skupini.
Tako jih je čakala le še tekma za 11. mesto na svetu, kjer jim je usoda zopet namenila Nizozemce. Upamo si trditi, da bi tokrat vrstnike iz dežele tulipanov odpihnili kot veter v poletnih dneh odpihne cvetove regratovih lučk, ko jih ne bi kar devet začelo tekme poškodovanih. Zadnja tekma se je tako začela zelo slabo, saj so Slovenci že v prvi minuti prejeli dva zadetka. Vso prvo tretjino so bili v podrejenem položaju in v 18. minuti so Nizozemci vodili s 3:0. Kazalo je na katastrofo. Fantje s Triglavom na prsih, ki so skozi ves turnir sloveli kot nepopustljiva ekipa, ki igra do zadnje sekunde, pa se niso predali. V zadnji minuti prvega dela tekme je Tristan Bogataj znižal rezultat tekme na 1:3, podal je Lan Maučec Šuvak.
Že v prvi minuti druge tretjine, je najboljši slovenski strelec, Rok Kopavnik znižal na 2:3, podal mu je komaj 15 letni Taj Tinauer. Rezultat se do konca druge tretjine ni spremenil. Čeprav so Slovenci krvaveli na igrišču, da bi izenačili, so v 49. minuti zopet zadeli Nizozemci. V 51. minuti je Slovencem Aljaž Podlipnik, s svojim prvim zadetkom na svetovnih prvenstvih, povrnil upanje v preobrat. In res, v 55. minuti je Rok Kopavnik s svojim že šestim zadetkom na tem prvenstvu, izenačil! A kaj ko so Nizozemci le minuto kasneje ponovno povedli. Dobri dve minuti pred koncem je bil kapetan reprezentance Aleksander Bogataj znova uspešen in tekma se je končala neodločeno. O 11. mestu na svetu je odločal podaljšek. Slovenci so silovito napadli, a imeli nekaj smole. Žogica se je kot zakleta izmikala nizozemski mreži. Naše nasprotnike je boginja Fortuna vendarle nagradila za njihov trud in v 7. minuti podaljška so zadeli in zmagali.
Slovenci so osvojili odlično 12. mesto, kar jih uvršča med najboljše ekipe sveta. In Slovenska zgodba v mladinskem floorballu za leto 2025 je dobila svoj epilog. #MisijaZürich je zaključena.
Ob tej priložnosti se želimo zahvaliti strašem za zaupanje, trenerskemu štabu za vsa odrekanja, trud in odlično vodenje reprezentance v zadnjem letu dni, zvestim donatorjem pa za finančna sredstva, brez katerih Slovenci ne bi videli pregrešno drage Švice. Ne smemo pa pozabiti niti na številne in glasne navijače, ki so bili na vseh slovenskih tekmah glasnejši od nasprotnika.
Prispevek pripravil Matjaž Podlipnik skupaj z razširjeno piar ekipo v sestavi Uroš Kopavnik, Danijela Kopavnik in Hana Ula Podlipnik
