radio tomi predvajalnik

izvrsba spremembeZakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-J), ki je začel veljati 30.7.2014, je prinesl precej novosti na področju izvršb.

Po novem dolžniku ne bo več na računu ostala celotna minimalna plača, uvedla pa se je tudi prednost izvršb za preživnine.

V naslednjem članku si bomo pogledali katere so glavne spremembe in za katere postopke bodo veljale.

Nič več celotna minimalna plača
V starem zakonu je bil rubež prejemkov dolžnika omejen na višino minimalne (neto) plače. V primerih zaradi izterjave preživnine je bila omejitev 2/3 minimalne (neto) plače.

Po novem je izvršba omejana na 2/3 prejemkov, vendar pa mora dolžniku ostati vsaj 70% bruto minimalne plače.

Od te bruto plače pa se obračunajo še davki in prispevki, da se ugotovi znesek, ki ga ni možno zaseči dolžniku.

Več o postopkih izvršbe lahko preberete v člankih o izvršbah.

V primeru izvršbe zaradi neplačane preživnie, je omejitev določena na 50% bruto minimalne plače (prej 2/3 neto minimalne plače).

Preživnina ima prednost pred ostalimi terjatvami
Novela zakona je uvedla tudi novost in sicer, da imajo izvršbe zaradi neplačane preživnine, prednost pred ostalimi izvršbami.

Do sedaj je veljalo, da se izvršbe poplačujejo po vrstnem redu, v katerem so bile začete.

Več o postopku izterjave preživnine lahko preberete v članku: Kako izterjati preživnino?.

Plačilna lista je verodostojna listina
Plačilna lista je dobila status verodostojne listine tudi v Zakonu o izvršbi in zavarovanju. V bistvu gre tu za formalnost, saj jo je med verodostojne listine umestil že spremenjeni Zakon o delovnih razmerjih.

Tako lahko delavec, ki mu je delodajalec izdal plačilno listo, ni pa mu poravnal zneskov obračunanih na plačilni listi, vloži neposredno izvršbo, brez predhodne tožbe na delovnem sodišču.

Več lahko preberete v članku: Kaj lahko stori delavec, ki ni dobil izplačane plače, regresa, stroškov za prevoz,...?

Odlog izvršbe
V primeru odloga izvršbe je glavna novost ta, da lahko upnik odloži izvršbo največ za eno leto.

Upnik lahko predlaga podaljšanje odloga, vendar odlog skupno ne sme trajati dlje od enega leta od izdaje prvega sklepa o dovolitvi odloga. Če upnik predlaga odlog za več kot eno leto, se izvršba ustavi, upnik obdrži zastavno pravico na predmetu izvršbe, sodišče pa ne razveljavi zaznambe sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi ali sodnem registru oziroma že opravljenega rubeža premičnin.

e-obrazec: Predlog upnika za odlog izvršbe

Izvršba na podlagi menice
Menica je še vedno ena od verodostojnih listin, jo pa mora upnik v primeru vložitve izvršbe na podlagi verodostojne listine, priložiti v fizični obliki.
 
Za katere izvršbe veljajo te spremembe?
Spremembe veljajo za vse izvršilne postopke. Tudi za tiste, ki so bili začeti pred uveljavitvijo novele.

Izjema so izvršbe za nepremičnino, za katere v nekaterih primerih velja še stari zakon, kot to določa 82. člen ZIZ-J.


Vir: Katere so glavne spremembe, ki jih prinaša novela Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-J)?

Shrani
Uporabniške nastavitve piškotkov
Uporabljamo piškotke, da vam zagotovimo najboljšo izkušnjo na naši spletni strani. Če zavrnete uporabo piškotkov, ta spletna stran morda ne bo delovala po pričakovanjih.
Dovoli vse
Zavrni vse
Preberi več
Analitični
Orodja, ki se uporabljajo za analizo podatkov za merjenje učinkovitosti spletnega mesta in razumevanje njegovega delovanja.
Google Analytics
Sprejmi
Zavrni
Unknown
Unknown
Sprejmi
Zavrni