Špadni fantje vam predstavljajo nov valček z naslovom "Lajnar", ki predstavlja poklon preprostim ter skromnim ljudem in pozabljenim časom. Besedilu, ki je delo Romane Cafuta, je Brane Klavžar dodal melodijo, Benjamin Merzdovnik pa aranžma. Skladba jim je bila že ob poslušanju osnutka tako všeč, da so sklenili, da se z njo predstavijo na najstarejšem festivalu narodno zabavne glasbe – na festivalu Ptuj 2025.
Na dvorišču Minoritskega samostana na Ptuju so v petek, 5. septembra, znova odmevale najlepše domače viže, odvil se je namreč 56. Festival narodno-zabavne glasbe Ptuj 2025. Letos se je predstavilo enajst ansamblov: Kvartet za 5, Vetrnjaki, Špas kvintet, Hmelbojsi, Ansambel Občutek, Runda kvintet, Gašperja Mirnika, Ansambel Opev, Kunstosi, Guštni muzikanti in Špadni fantje.
Naša pesem Lajnar, predstavljena na festivalu, v poslušalcu vzbudi nostalgična občutja, ki segajo v čase, ko so po mestnih ulicah in parkih še odzvanjale melodije lajn. To ni le zgodba o uličnem glasbeniku, ampak pripoved o osamljenosti, minevanju in tihi vztrajnosti malega človeka, ki je skozi glasbo širil veselje, kljub svoji morebitni žalosti. Besedilo pesmi nas popelje v svet starega lajnarja, ki od jutra do večera stoji pod mogočnim hrastom in za veselje ljudi vrti ročaj svoje lajne. Čeprav mimoidoči ne opazijo njegove žalosti in morda le mimogrede vržejo novčič v klobuk, ostaja njegova roka neutrudno na ročaju pojoče skrinje. Lajna in pesem sta njegova tolažba, njegovo življenje. Za vse nas pa opomin na to, da se časi spreminjajo, a čustva, iskrenost in ljubezen do glasbe ostajajo večni. Tudi potem, ko lajnarja več ni, potok še vedno šumi, ptice še pojejo, pesem pa igra že nekdo drug - ob isti klopci, ob isti ulični svetilki, pod istim hrastom, ki je z leti postal le še mogočnejši. Časi so drugačni (kot pravi zadnji verz pesmi), srce ostaja enako.
Svojo video podobo je pesem dobila pod enim najmogočnejših hrastov v Vipavski dolini, ki še kljubuje vipavski burji ob poti, ki vodi do vasi Ustje. Del zgodbe pa smo posneli ob bližnjem Napoleonovem mostu, ki se razpenja nad reko Vipavo ob vasi Dolenje. Za upodobitev zgodbe je najzaslužnejši gospod "Lajnar", Jože Jošt iz Socke pri Novi Cerkvi, ki se je predstavil z eno iz zbirke svojih lajn. Svoj kamenček v mozaik celotne zgodbe pa sta dodala še člana dramske skupine "Ga pihnemo" iz Podnanosa. Hvala igralcema, kot tudi statistom, ki ste odlično upodobili zgodbo razpeto med nekdanjim in sodobnim časom.
Hvala tudi vsem "našim", ki nas vedno spremljate, nam kakorkoli pomagate in spodbujate. Tudi letošnji festival Ptuj 2025, ni bil izjema!
Prijetno poslušanje Lajnarjeve zgodbe izpod našega vipavskega hrasta.
Lajnar
Od ranega jutra do pozne noči,
mogočen mu hrast je zavetje dajal.
pod cesto je potok v jarku šumel
enako, neskončno pesem valov…
Nihče se ni vprašal od kod je prišel,
nihče videl žalosti v tistih očeh,
ko drobni je novčič osamljen pristal
v starem klobuku, ali na tleh…
Ta isti potoček še vedno šumi,
hrast grčave veje še dviguje v nebo…
kot nežen spomin ptički pesem žgole,
čeprav dedka, lajne že davno več ni.
Ref:
Hvaležen je v žep spravil bero zvečer,
pobožal je lajno, pospravil klobuk…
zdaj pesmi naprodaj igra nekdo drug -
so časi drugačni, a isto srce…
